​Evropski poslanci so Janšo opozarjali na razkorak med njegovimi besedami in dejanji

Slovenski premier Janez Janša je v vlogi predsedujočega Svetu Evropske unije v Strasbourgu evropskim poslancem na plenarnem zasedanju pravkar predstavil prioritete slovenskega polletnega predsedovanja. Poudaril, da bo treba najprej storiti vse, da do četrtega vala pandemije ne pride ali vsaj ne v tako hudi obliki kot prej: "Ljudi je treba prepričati, da se cepijo, v EU pa morajo ad hod rešitve nadomestiti trajni strukturni ukrepi."

Prav odpornost na krize, tudi kibernetske napade, je ena od slovenskih prioritet, tako kot okrevanje po zdravstveni krizi, ji naj bi ga dosegli z digitalnim in zelenim prehodom v gospodarstvu. Janša je omenil nujnost strateške avtonomije EU, saj se je zavoljo odvisnosti od tujine pri nabavi zaščitnih in drugih medicinskih sredstev ter sestavin za zdravila in cepiva lani izkazala evropska šibkost.

Janša je nadaljeval, da je med prednostnimi nalogami predsedovanja Slovenije tudi ohranitev "evropskega načina življenja", kamor je štel vladavini prava in "enaka merila za vse". Menil je, da je za to ključen pogoj medsebojno zaupanje v javne ustanove, vendar je jasno, da "na koncu odloči neodvisna sodna instanca in ne politični organ". Poudaril je tudi pravico do svobode izražanja, pa verodostojno in varno EU, ki naj bi bila zgled soseščini. Spregovoril je o konferenci o prihodnosti Evrope, ki naj bi ji slovensko predsedstvo dalo vsebinsko dimenzijo z razpravo med državljani brez omejitev, pa tudi med voditelji na Blejskem strateškem forumu septembra.

Janša je tudi navedel neformalni oktobrski vrh EU- Zahodni Balkan v Sloveniji, saj je "treba pospešiti širitveni postopek na Severno Makedonijo in Albanijo" in ker jasna evropska perspektiva tem državam lahko da energijo za nujne reforme. Če tega koraka EU ne bo storila, bo to na Zahodnem Balkanu storil nekdo drug z drugačnimi interesi. Janša je tudi izpostavil mednarodno konferenco v Sloveniji 23. avgusta, ko je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, češ da predvsem nove članice še niso ponotranjile evropske parlamentarne resolucije, ki obsoja vse totalitarizme.

​Evropski poslanci, mnogi so se s pohvalami spomnili 30 letnice slovenske samostojnosti, so slovenskega premiera sicer po večini opozarjali na razkorak med njegovimi besedami in dejanji, sploh ko gre za svobodo medijev, neodvisnost sodstva in domnevni trud za čim manj delitev med Evropejci. In mu svetovali, naj med predsedovanjem dokaže nasprotno. Tisti, ki so bolj desno od sredine, pa so ga hvalili. Recimo, kot je dejal Maximilian Krah iz skupine Identiteta in demokracija: "Hvala za vašo racionalno politiko! Vi ne potrebujete moralnih naukov, saj ste si svobodo izborili sami."