EU in Slovenija potrebujeta drugačno migracijsko politiko

"Pošljimo še več policistov na mejo in še nekoliko več in še malo več, kot je strategija notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ni pravi odgovor na migracije," je prepričana izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Simona Zavratnik. Slovenija in EU potrebujeta drugačno migracijsko politiko, saj je povsem jasno, da krizni menedžment na mejah in deportacije niso pravi odgovor. "Potrebujemo drugačen, integracijski koncept," dodaja sociologinja, ki je v času, ko je notranje ministrstvo vodila Tatjana Bobnar, bila ena od njenih državnih sekretark. Skrbi jo preobrat, ki se je zgodil s spremembo na vrhu tega ministrstva.Množični prihodi migrantov čez Sredozemlje in balkansko pot in zelo počasno odstranjevanje panelne ograje na meji s Hrvaško so ponovno odprli vprašanje, zakaj je migracijska in azilna politika v EU neučinkovita. In zakaj EU v minulih letih ni našla ustreznih humanih prijemov obravnave tistih, ki zaradi različnih razlogov, od vojn do podnebnih sprememb, ki ne omogočajo preživetja v izvornih državah, trkajo na naša vrata.Delujoč, a podhranjen azilni sistem Urša Regvar s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja pojasnjuje, da EU sicer ima skupno azilno in migracijsko politiko, a se zatika, ker imajo države članice pri implementaciji določenih uredb in smernic pravico sprejeti le minimalne standarde. "Tako je predvsem od držav članic odvisno, kakšne pravice bodo nudile na tem področju." Medtem ko sta Grčija in Italija s prihodi migrantov preobremenjeni in ustrezne obravnave ne moreta nuditi, Nemčija nudi dober azilni standard in je tudi integracija uspešnejša. Slovenija, po njenem, sicer ima delujoč azilni sistem, a je ta v vseh vidikih podhranjen, s čimer so ljudje, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, seznanjeni in hitro zapustijo državo. Razlog, da je sistem podhranjen, je, po mnenju Urše Regvar, v zelo negativnem odnosu oblasti do migracij. In to že od leta 2015, ko smo se z njimi soočili v velikem številu. "V javnem diskurzu, ne glede na to, kdo je na oblasti, imajo migracije zelo negativen prizvok, ustvarja se vzdušje alarmantnosti in straši prebivalstvo pred njimi." In nadaljuje, da imajo tudi posamične države EU zelo različne interese na tem področju, zato skupnega jezika, še zlasti na področju varovanja človekovih pravic na ravni EU, ni mogoče doseči.Prav odsotnost politične volje in skupnega interesa večine držav je tudi po mnenju Simone Zavratnik razlog, da Evropska komisija ni bila uspešna pri prepričevanju držav članic, da bi sprejele pakt o migracijah in azilu. Novo, drugačno migracijsko in azilno politiko na ravni EU pa potrebujemo, pravi sociologinja, ki poudarja pomen integracije za uspešno reševanje tega vprašanja. "V Sloveniji se tako bojimo, da bi kdo od njih ostal, da naredimo vse, da ne ostane, pa čeprav je jasno, da tudi zaradi demografskih razlogov tujce potrebujemo. A zaradi pristopa, ki ga imamo, niti ne vemo in nas ne zanima, kakšne kvalifikacije imajo ljudje, ki prehajajo Slovenijo. V Italiji, denimo, brez dela migrantov na njihovih poljih kmetijstva sploh več ne bi bilo."Za solidarno migracijsko strategijoTudi Jošt Žagar iz Info Kolpe, organizacije, v kateri spremljajo dogajanje na naši južni meji in že od postavitve ograje v času vlade Mira Cerarja, opozarjajo, da ta ni rešitev, poudarja, da morata tako Slovenija kot EU nujno začeti izvajati migracijsko strategijo, ki bo utemeljena na načelih solidarnosti, integracije in spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Odstranitev ograje se jim zdi smiselna, če predstavlja korak v smeri izvajanja takšne strategije, vendar se zdi, da evropski in državni voditelji raje poudarjajo politike pridržanj, deportacij in prelaganja odgovornosti na sosednje države.Tudi v Info Kolpi poudarjajo, da težave, ki nastopijo z množičnimi migracijami, ni mogoče reševati na mejah s povečevanjem števila policistov in ograjami, saj to vodi v sistemske kršitve temeljnih pravic. Ob dejstvu, da se bodo neregularne migracije povečevale zaradi kriznih razmer v svetu, Žagar meni, da je rešitev v implementaciji celostnih strategij, ki bodo ljudem omogočale dostop do dostojnega življenja, kar vključuje delo, izobraževanje in bivanje. "Do danes takšne strategije Evropska unija ni oblikovala, države pa se vzajemno otepajo odgovornosti za reševanje danih razmer. Če takšna strategija ne bo načrtovana v bližnji prihodnosti, skrbi, da bi države posegle po stopnjevanju nasilja nad najbolj izključenimi deli družbe, ki jo v veliki meri predstavljajo migranti brez pravic. Takšne okoliščine pa slej kot prej vodijo v degradacijo varstva pravic vseh."

EU in Slovenija potrebujeta drugačno migracijsko politiko

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano