Dogovor o migracijah in azilu: Kaj pravijo evroposka poslanca, nevladnica in profesorica prava EU

Franc Bogovič (EPP/SLS): "Z vsemi podrobnostmi, kakšen bo končni dogovor, nisem seznanjen. So pa doseženi osnovni principi. Jasno je, da je treba najprej obvarovati zunanje meje Evropske unije in onemogočiti posel tihotapcem. Ločiti moramo upravičene in ilegalne migrante. Izdelati moramo solidarnostno shemo. Kar precej polemik je bilo o tem, da bi morale države, ki ne sprejmejo migrantov, plačevati solidarnostni prispevek tistim državam, ki jih sprejmejo. Številke, ki so se pojavljale, so bile včasih takšne, da bi bilo plačilo solidarnostnega prispevka primerljivo s plačo ljudi v posameznih državah. To je po mojem mnenju nesprejemljivo in je treba tu biti zelo pozoren. Generalno pozdravljam evropsko rešitev, bodo pa morali pristojni in države same v zaključni fazi narediti jasno razliko med upravičenimi in ilegalnimi migranti in vzpostaviti mehanizem vračanja. Migrantski problem, ki že obstaja, bo še bolj delil evropsko politiko in v marsikateri državi spremenil politično sceno, kot denimo nedavno na Nizozemskem."Irena Joveva (Renew Europe/Gibanje Svoboda): "Glede na to, da je Svet EU sprejetje migracijskega pakta blokiral več let, pozdravljam dogovor, saj bo lahko EU s skupno politiko upravljala skupne meje in naslavljala skupne izzive. Zakonodaja pakta določa delitev bremen med državami članicami s prerazporejanjem migrantov ali s finančnimi prispevki, saj so najbolj obremenjene države članice na zunanjih mejah. Pozitivna elementa sta hitrejše procesiranje prošenj za azil in enoten sistem za vse države članice. Upam, da je pogajalcem Evropskega parlamenta uspelo vključiti tudi mehanizme nadzora, ki bi pregledovali skladnost postopkov s temeljnimi pravicami ljudi. Dogovor bo, upam, odvzel nekaj vetra populistični desnici, ki migrantsko tematiko zlorablja za nabiranje političnih točk. Po eni strani poskušamo popolnoma omejiti ilegalne migracije, kar je pogosto pripeljalo nedolžne ljudi v smrt, po drugi strani pa desne vlade, ki povečujejo migracijske kvote za zapolnitev delovnih mest. Me pa skrbi, da bodo azilni centri spominjali na zapore, povečali bi se lahko 'pushbacki' in prehitre deportacije." Skrb vzbujajoče Mag. Urša Regvar, vodja področja azila in migracij na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC): "Novi Pakt o migracijah je izjemno skrb vzbujajoč z vidika varstva temeljnih človekovih pravic oseb, ki bežijo. Velik poudarek daje na preprečevanju vstopa na teritorij, mejne postopke in vračanja. Glavni problem skupnega evropskega azilnega sistema je v tem, da imajo države članice različne zakonodajne okvire in prakse glede obravnave oseb, ki bežijo. S sprejemom Pakta se navedeno ne bo spremenilo. Pakt ne naslavlja težav držav članic in bo le poglobil razlike v sistemih. V postopkih mednarodne zaščite Pakt prevelik poudarek daje na mejne postopke – ti vodijo v odvzeme prostosti, skrajšane azilne postopke ter krčenje pravic posameznikov. Pakt kot celota še bolj niža, že tako minimalne standarde, ki naj bi jih države zagotavljale osebam v različnih migracijskih postopkih." (um)Dogovor najboljša mogoča pot, da EU prenovi svoj razdrobljen azilni postopek Dr. Janja Hojnik, profesorica prava EU na Pravni fakulteti v Mariboru: "Dogovor predstavlja kompromis med dvema širokima taboroma: obmejnimi državami, ki želijo več pomoči pri obravnavanju prosilcev za azil, in notranjimi državami, ki trdijo, da prihaja k njim preveč migrantov in da torej nadzor na zunanji meji ni dovolj učinkovit. Boj se je zlasti odvijal med Italijo in Nemčijo. Prva je že dolgo časa želela več možnosti odločanja, kam lahko pošlje zavrnjene prosilce za azil, vendar je Nemčija temu nasprotovala in trdila, da EU ne more pošiljati ljudi v države, ki človekovih pravic ne spoštujejo v celoti, denimo v Tunizijo. Dogovor bolj sledi Italiji, kar sproža skrbi o tem, da bo tik ob zunanji meji EU nastala kopica nastanitvenih centrov. Ali bo večjo avtonomijo držav članic pri odločanju o vračanju prosilcev za azil potrdilo tudi Sodišče EU, bomo še videli. Kljub pomislekom je dogovor najboljša mogoča pot, da EU prenovi svoj razdrobljen azilni postopek." (um)

Dogovor o migracijah in azilu: Kaj pravijo evroposka poslanca, nevladnica in profesorica prava EU

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano