Dileme štajerskega gospodarstva: Novi udarci za podjetja in zaposlene

Predstavniki Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) opozarjajo na težave, s katerimi se podjetja v Podravju in tudi širše v Sloveniji srečujejo zaradi nedorečenosti zakonodaje in premalo posluha za konstruktivne predloge gospodarstva. Roman Glaser, predsednik ŠGZ, je ugotavljal, da se podjetja ob vplivih globalnih kriz po pandemiji covida, iz katere se še nismo čisto izvili, srečujejo tudi s posledicami vojne v Ukrajini, posledično energetsko draginjo in dvoštevilčno inflacijo ter še z negativnimi učinki, ki se kažejo v nedorečenosti zakonodaje, in nejasnostmi glede prihodnjih poslovnih okvirov: "Magna je že preselila proizvodnjo, Talum zapira proizvodnjo primarnega aluminija, ob čemer podjetja tudi odpuščajo. Bojimo pa se, da bodo podjetja tudi zavoljo napovedanih reform, ki kažejo na dodatno obremenitev stroškov podjetij, še zapirala dejavnosti, odpuščala in selila proizvodnjo v tujino.""Podjetja ne želijo graditi razvoja na trhlih temeljih"Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ, je pojasnila, da se je po tem, ko je upravno sodišče v začetku januarja lani sprejelo odločitev o tolmačenju 69. člena Zakona o vodah, vzpostavila nova sodna praksa, po kateri se ravnajo upravni organi, pristojni za izdajo okoljskih dovoljenj: "Gre za pomembno spremembo dosedanje dolgoletne prakse, ki vpliva na pridobivanje dovoljenj za naložbe družb za razvoj dejavnosti na teh območjih. Na naše vprašanje, kako premostiti ta problem, pa žal vse do danes od pristojnih nismo dobili odgovorov." Dodaja, da gre med drugim za vsa podjetja v Coni Tezno, v Slovenski Bistrici in na Ptuju, tudi v Hočah, kar bi lahko bil tudi eden od razlogov za selitev proizvodnje Magne v Avstrijo. "Žal nam je, da se pristojni ne zavedajo, da gospodarske družbe potrebujejo jasne usmeritve. Podjetja ne želijo kršiti zakonodaje, kaj šele graditi svoj razvoj na trhlih temeljih," je še dejala Podgornikova. Postregla je z alarmantnimi podatki, da družbe v Sloveniji, ki padejo pod negativne učinke te zakonodaje, ustvarijo 4,3 milijarde evrov letnih prihodkov, prispevajo za okoli 130 milijonov evrov dodane vrednosti in zaposlujejo 18 tisoč ljudi.Delavcem za 14 odstotkov nižja plača, delodajalcem za tretjino višji stroškiAlbert Kekec, predsednik Regijskega sveta izvajalcev čezmejnih storitev pri ŠGZ, pa je opozoril, da bi lahko predlagane spremembe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev občutno zmanjšale slovenski izvoz storitev gradbeništva, tehničnih in transportnih storitev. Ta izvoz je lani v slovenski BDP prispeval 5,6 milijarde evrov. Po anketi ŠGZ namreč skoraj polovica podjetij v primeru sprejetja teh sprememb napoveduje selitev proizvodnje v tujino. 95 odstotkov delavcev, napotenih v tujino, ni pripravljeno delati za 13- do 14-odstotno nižjo neto plačo, čeprav bi se jim povišali prispevki za pokojninsko zavarovanje. Na drugi strani pa bodo imela podjetja za okoli 30 odstotkov višje stroške dela za napotene delavce v tujino.Predlagajo ureditev po vzoru Avstrije, kjer so napoteni delavci deležni 60-odstotne olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje le 40 odstotkov siceršnje davčne osnove. Drugi predlog je uporaba določil, ki že veljajo za javne uslužbence v Sloveniji. "Za javnega uslužbenca in funkcionarja, ki ga država napoti na delo v tujino, namreč velja, da se mu v davčno osnovo štejejo dohodki iz delovnega razmerja, ki ustrezajo dohodkom, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji. Menimo, da bi morali biti vsi davčni zavezanci, ki so napoteni na delo v tujino, enako davčno obravnavani, ne glede na to, ali so zaposleni v javnem ali v zasebnem sektorju," pojasnjuje Kekec. Tretji predlog pa je ureditev, ki jo imajo hrvaška podjetja, kjer so delavci upravičeni do neobdavčenih dnevnic za terensko delo v tujini.Bo vlada le pripravila ustrezno davčno obravnavo?Kekec še opozarja, da omenjeni zakon vpliva na okoli 40.000 delavcev, lani pa so ta podjetja v slovenski BDP prispevala 9,5-odstotni delež. Lani so izvajalci čezmejnih storitev ustvarili za 2,4 milijarde evrov presežka izvoza, v enakem obdobju pa so vsi slovenski izvozniki blaga skupaj ustvarili za 2,6 milijarde evrov primanjkljaja. Socialni partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) so decembra lani sicer dali soglasje, da predlagani Zakon o čezmejnem izvajanju storitev začne veljati januarja 2024, je dejal Kekec, vendar ob pogoju, da bodo njegovi negativni učinki za delavce in podjetja kompenzirani z ustreznimi spremembami v davčni obravnavi povračil stroškov in dohodkov. "Do konca marca 2023 bi moral strokovni odbor ESS predstaviti te izračune in predloge, a žal do tega do danes ni prišlo," še ugotavlja Kekec in dodaja, da so rok za to sicer podaljšali do 30. aprila.5,6 milijarde evrov je lani k slovenskemu BDP-ju prispeval izvoz storitev gradbeništva, tehničnih storitev in transporta Podjetja bodo izgubljala delavce Marjan Žargi, direktor MZK-TECH: "Žal se je eden od naših kupcev oziroma partnerjev, ko smo mu lani omenjali rast teh stroškov, že umaknil, torej v podjetjih posledice že čutimo. Z višjimi stroški dela ne bomo mogli več konkurirati podjetjem na evropskem trgu. Apeliramo na vlado, da nam s podobnimi olajšavami, kot jih že imajo evropski konkurenti, omogoči enakovredno konkuriranje. O dohodu v tujino še ne razmišljamo, bojimo pa se, da bomo izgubljali delavce, ker se jih bo večina usmerila na avstrijski trg dela, kjer jih bodo odprtih rok sprejeli." Dušan Lešnik, SSI Schaefer: "Naša podjetja po svetu postavljajo regalna skladišča za velikane, kot sta Amazon in Wall-Mart, zato nam bi bilo žal, če pri tem ne bi več sodelovali slovenski usposobljeni kadri. Leta 2011 smo začeli z dvema delavcema, danes jim imamo že 110, a za okoli petino višjega stroška dela, ki se nakazuje, ne bi mogli prevzeti. Ne razmišljamo še, da bi morali zapustiti Slovenijo, zato upamo, da se bo našla razumna odločitev Tudi zato, ker nameravamo še zaposlovati, in to predvsem kader s področja informacijskih tehnologij."

Dileme štajerskega gospodarstva: Novi udarci za podjetja in zaposlene

Srečko Klapš

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano