V slovenskem zdravstvenem sistemu je digitalizacija vse bolj prisotna. V začetku septembra 2015 se je v Slovenji začelo predpisovanje in izdajanje zdravil preko elektronskih receptov (eRecepti), nato so se pridružile še druge aplikacije. Kot razložijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), v okviru projekta eZdravje delujejo še eNaročanje - sistem za izdajo elektronskih napotnic, naročanje na termine, spremljanje čakalnih dob za zdravstvene storitve; Centralni sistem podatkov o pacientih (CRPP) - sistem za izmenjavo zdravstvene dokumentacije na nacionalni ravni; portal za paciente zVEM - spletni portal, preko katerega se pacienti lahko seznanijo s podatki, ki se o njih obdelujejo v eZdravju (npr. eRecepti, eNapotnice, zdravstvena dokumentacija); Teleradiologija - sistem za izmenjavo radioloških slik med zdravstvenimi ustanovami; TeleKap - sistem, ki omogoča oddaljeno obravnavo pacientov po možganski kapi (takojšnji posvet s specialistom po videokonferenčni zvezi). Najbolj uporabljena rešitev je eRecept.
Zdravniki si želijo lažji dostop do podatkov
In kako vse te že vpeljane novosti sprejemajo zdravniki? Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, izpostavi med drugim kot velik izziv trajnost napotnic. Opozori na napotnico "zelo hitro", ki velja le pet koledarskih dni, kar je včasih premalo, da pacientu uspe priti do specialista. Posledica je, da se bolniki vračajo po nove napotnice. "Če jo vsakemu od svojih bolnikov ponovno napišem samo enkrat, je to 2000 po nepotrebnem napisanih napotnic, saj jo moramo v sistem vnašati zgolj zato, ker je prejšnja pretekla. Pri eNapotnici za posameznega pacienta denimo zahtevajo še šifro, 13-mestno identifikacijsko številko napotnice, ki je v resnici sploh ne potrebujejo. Zadoščata že ime bolnika in njegov datum rojstva ali EMŠO. Pogrešamo trdnejšo povezavo med osnovnim zdravstvom in hospitalnim, tj. sekundarnim in terciarnim nivojem. Pretočnost informacij in lažji dostop bi nam precej olajšala delo, če bi lahko vedno videli bolnišnične odpustnice in izvide specialistov, bi bilo za paciente vse enostavneje in hitreje. Zavedamo pa se izzivov v zvezi z varovanjem podatkov."
Podatki se vnašajo od leta 2015 in ne za nazaj
Marsikdo ne ve, da ima elektronsko zdravstveno kartoteko oziroma da obstaja Centralni register podatkov o pacientu (CRPP). Vanj se vnašajo denimo ambulantni izvidi, odpustna pisma, zdravstveni podatki, kot so alergije, cepljenja, bolezni, kirurški posegi, medicinski pripomočki, vsajeni v telo (implantati), invalidnosti, nosečnost, priporočila zdravljenja, meritve krvnega pritiska ... Kot pravijo na NIJZ, se podatki vnašajo od leta 2015 dalje oziroma od takrat, ko se je določena zdravstvena ustanova vključila v CRPP. Nekateri izmed podatkov imajo v skladu z zakonodajo časovno omejitev vpogleda, kar velja npr. za podatke o nosečnosti; ti so dostopni še šest mesecev po predvidenem datumu poroda, potem pa je dostop do tega podatka onemogočen. Predvideno je, da se bodo v CRPP posredovale še druge vrste specializiranih izvidov, npr. izvidi mikrobioloških preiskav.
Vsak se lahko seznani s podatki, ki se o njem zbirajo v eZdravju. Za to potrebuje brezplačno digitalno potrdilo (pridobi ga na upravni enoti), zatem se registrira na portalu zVEM (https://zvem.ezdrav.si/domov).
