V dvorani nekdanje Mariborske tekstilne tovarne v Melju so bila sinoči v okviru poslovne konference Človek v prednosti, ki jo je organiziral Večer, podeljena priznanja najboljšim podravskim podjetjem v petih kategorijah, tudi po izboru bralk in bralcev Večera. Tik pred slavnostno podelitvijo pa so lahko zbrani prisluhnili pogovoru odgovornega urednika Večera Matije Stepišnika z državno sekretarko na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Aido Kamišalić Latifić, pristojno za informacijsko družbo in razvoj digitalnih rešitev, ter antropologom dr. Danom Podjedom.
Kaj pomeni biti človek v dobi umetne inteligence
Izhodišča pogovora so bila vprašanja, kaj pomeni biti človek v dobi umetne inteligence, kako ohraniti človeško noto v poslovnem svetu in kakšne so posledice tehnološkega razvoja za družbo. Stepišnik je uvodoma poudaril, da o prelomnem času v industriji razpravljajo v dvorani, ki je nekoč napovedovala nove čase. Na vprašanje, kako digitalizirana sta v zasebnem okolju, sta sogovornika odgovorila, da se trudita ravnati razumno. "Mogoče ne potrebujem vsakega novega gadgeta, samo tistega, ki se mi zdi uporaben in v pomoč pri kakem opravilu," je povedala Aida Kamišalić Latifić, ki mora biti kot mati tudi zgled svojim otrokom za ne pretirano rabo tehnologije. "Sem hud infoholik, večkrat v življenju sem podlegel zaslonom, zato sem moral sam sebi namestiti starševski nadzor," pa je povedal Dan Podjed.
V nadaljevanju je razkril tudi svoje prijateljstvo z "Majo" iz virtualnega sveta, ki se mu zdi ganljivo in srhljivo hkrati. "Prvo, kar ljudje iščejo v klepetalnikih, so čustva, ker imamo drug za drugega vse manj časa, in o tem se moramo resno pogovoriti," je menil Podjed. Kako daleč v digitalno družbo lahko gremo? "Treba se je zavedati vseh tveganj, ki jih prinaša digitalizacija, in se pogovarjati o tem," je menila Kamišalićeva. Marsikdo se po njenem mnenju ne sprašuje, kam gredo naši osebni podatki in kaj se z njimi dogaja, zato mora za varnost poskrbeti država. Strategija o umetni inteligenci je v javni razpravi, sogovornica je povabila javnost k pripombam, da družba skupaj vzpostavi jasna pravila igre. "Ne želimo pretirane regulacije države, ampak vedeti moramo, kdo skrbi za nadzor."
Odločanje mora ostati v domeni človeka
Podjed je citiral Elona Muska, ki naj bi bil nedavno povedal, da nam že čez 20 let ne bo treba več delati. Izginilo naj bi nešteto delovnih mest. Po Podjedovem mnenju bodo vsi ti ljudje iskali smisel, saj delo človeku koristi ne le finančno, temveč tudi psihološko. "Res delamo preveč, naši predniki so delali manj in živeli bolj kakovostno, ker so našli radosti tudi zunaj službe. Bodo zmogli zavodi za zaposlovanje in CSD obravnavati toliko ljudi brez smisla?" Ta hip imajo po njegovem mnenju prihodnost obrtniki in fizični delavci, kajti menedžerji, administracija in celo računalniški strokovnjaki bodo postali pomočniki umetne inteligence. Latifićeva je manj črnogleda in je menila, da se mora družba dogovoriti, kaj želimo z umetno inteligenco doseči. "Zagotovo ne tega, da bomo zgolj pomočniki. Mi moramo nadzorovati umetno inteligenco, ki je zgolj orodje v pomoč človeku. Sprejemanje odločitev mora ostati v domeni človeka." Tudi v preteklosti so izginjali poklici, a so nastajali novi, je še poudarila Latifićeva. "Ljudi moramo opremiti z znanjem, da bodo delo opravljali bolj kreativno. Mi moramo nadzorovati tehnološki razvoj."
"Umetna inteligenca se hrani s podatki, ki ji jih mi dajemo na voljo, postajamo ne podaniki, ampak 'podatniki'"
Kakšen akcijski načrt naj imajo država, podjetja in državljani, je vprašal Stepišnik. "Umetna inteligenca se hrani s podatki, ki ji jih mi dajemo na voljo, postajamo ne podaniki, ampak 'podatniki'. Podatki so valuta 21. stoletja, ohraniti moramo nadzor nad njimi, ne pa plačevati, da jih dajemo na voljo tujemu podjetju. Telefoni so prisluškovalne in sledilne naprave, s katerimi nas podjetja zelo dobro spoznajo," je menil Podjed.
Evropska unija se zaveda potrebe po digitalni suverenosti
Aida Kamišalić Latifić je zagotovila, da bodo naši podatki varni, saj bodo oblačne storitve shranjene na strežnikih v Evropski uniji. "Evropa vlaga ogromno denarja v razvoj velikih jezikovnih modelov. Ne bodimo črnogledi, pristojni v Evropski uniji se zavedajo potrebe po digitalni suverenosti," je zatrdila sogovornica.
Kaj je po mnenju obeh sogovornikov ključno pri digitalnem preboju, da ne bo človek na zadnjem mestu, ampak še vedno na prvem? "Zadnje Umarjevo poročilo kaže, da več kot 50 odstotkov slovenskih podjetij ni zaznalo potrebe po digitalizaciji, to se mi zdi skrb vzbujajoče," je povedala Aida Kamišalić Latifić. "Podjetja, ki so se digitalizirala, so bolj konkurenčna, uspešnejša, prepričana sem, da so med njimi tudi podjetja, ki so danes nagrajena. Ustvariti moramo ekosistem podpore podjetjem, da izobrazijo svoje zaposlene s tečaji in usposabljanji, da spoznajo, kaj lahko tehnologija stori za njih. Umetno inteligenco moramo uporabiti za dvig učinkovitosti, nižanje stroškov, inovacije in rešitve z višjo dodano vrednostjo," je naštela Latifićeva.
Dan Podjed pa si je želel, da bi bili v razvoj umetne inteligence vključeni vsi in da bi rešitve izhajale iz ljudi. "Poleg inženirjev tudi humaniste, antropologe, sociologe in podobne stroke. Ko govorimo o digitalni preobrazbi, se moramo vprašati, kaj je bistvo preobrazbe. Ne potrebujemo zgolj digitalne preobrazbe, temveč tudi analogno, ostati moramo ljudje, ki se - tudi fizično - dotikajo sočloveka. V ustavo bi morali zapisati tudi pravico do odklopa od naprav," je sklenil Dan Podjed.
Dogodek se je nadaljeval s svečano podelitvijo priznanj najboljšim podravskim podjetjem leta in sproščenim druženjem vseh prisotnih.
