Danijel Bešič Loredan je opozoril, da ima Slovenija težave z vzdržnostjo zdravstvenega sistema, saj zdravstveni izdatki rastejo hitreje kot BDP in povprečna plača. "V kolikor tega ne naslovimo s celovito reformo financiranja zdravstvenega sistema, nam bo prej kot v 10 letih zmanjkalo denarja za zdravstvo," je povedal.
Med izzivi, s katerimi se sooča zdravstvo, je naštel slabo vodenje in upravljanje zdravstvenega sistema, težave s staranjem prebivalstva in neravnovesjem med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, nepreglednost podatkov in evidenc ter zastarele mreže potreb prebivalstva. Ob tem imamo neustrezne standarde, čakalne dobe, pomanjkanje družinskih zdravnikov in specialistov urgentne medicine ter izgube v bolnišnicah, je navedel.
Časovnica sprememb zdravstvenega sistema je sestavljena iz desetih zaporednih korakov. Prvi je digitalizacija, kjer se bodo zgledovali po estonskem modelu, zakonodaja bo po napovedih pripravljena najkasneje v treh mesecih in implementirana 1. januarja 2024. Vzporedni del pa je reforma plačnega sistema javnih uslužbencev, kjer se bo do 1. aprila oblikoval ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo, do konca junija pa tudi zakon, ki bo celovito naslovil to reformo.
Nato bodo vzpostavili mrežo primarne ravni in regionalne mreže zdravstvenih potreb, zakonodaja bo pripravljena do konca junija in implementirana 1. januarja 2024. Tudi pri prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se bodo zgledovali po estonskem modelu, predlog zakonodaje je minister napovedal do konca februarja.
Sledili bodo tudi ukrepi na področju nadzora in vodenja javnih zavodov, bolniških staležev, koncesionarjev, števila zdravnikov, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in medicinskih pripomočkov.
Hoivik: SDS bo podprla dobre predloge
Poslanec Andrej Hoivik (SDS) je v razpravi predlagal takojšnje zvišanje števila vpisnih mest na medicinskih fakultetah. Strinjal se je, da mora biti prva ključna reforma digitalizacija in napovedal, da bodo v SDS vse dobre predloge podprli. S Hoivikom se je strinjal tudi poslanec Miroslav Gregorčič (Svoboda), ki je prav tako pozval k povečanju vpisnih mest.
"Da bodo ljudje prišli do kakovostnih zdravstvenih storitev, je možno le v kakovostnem javnem zdravstvenem sistemu," pa je spomnila poslanka Tereza Novak (Svoboda). Po njenih besedah je reforma prava pot, saj z njo gradijo javni zdravstveni sistem.
Poslanka NSi Iva Dimic je opozorila na bolniške staleže onkoloških bolnikov. Po njenih besedah nekaterim bolnikom po nekaj mesecih te prekinejo, čeprav se še vedno zdravijo. Ministra je pozvala, naj težave z absentizmom ne rešujejo z odpisi bolniških staležev, ob tem pa predlagala še, da bi lahko zdravnike razbremenili tudi gerontologi.
Poslanec Miha Kordiš (Levica) meni, da se je ob vprašanju absentizma treba pogovarjati tudi o odpravljanju družbenih pogojev, iz katerih ta izhaja. Spomnil je, da si samozaposleni in prekarni delavci ne morejo privoščiti bolniških odsotnosti, kar dolgoročno vodi v izgorelost ali bolezni.
