Cene življenjskih potrebščin so po podatkih statističnega urada septembra na letni ravni višje za 2,6 odstotka, pri čemer so k letni inflaciji največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, cene so se povišale za sedem odstotkov. K letni inflaciji so prispevale največ, kar 1,3 odstotne točke. Hrana se je v primerjavi z lanskim avgustom podražila za slabih sedem odstotkov, brezalkoholne pijače pa za dobrih štirinajst. Meso je bilo avgusta letos za desetino dražje kot avgusta 2024.
Spomnimo, da je premier Robert Golob ob najavi obvezne božičnice napovedal tudi regulacijo cen hrane. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić se je tako na to temo srečala z deležniki. Za zdaj konkretni ukrepi še niso znani. "Ker smo se v preteklih tednih veliko pogovarjali o tem, kaj se dogaja s cenami hrane v Sloveniji, smo se odločili, da z vsemi deležniki sedemo za skupno mizo," je po srečanju povedala kmetijska ministrica. Sestanka so se udeležili predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze, predstavniki živilske industrije in trgovcev. Govorili so o možnosti regulacije cen in o oživitvi košarice osnovnih živil in s tem spremljanja cen. Medtem so v NSi vložili tudi predlog znižanja stopnje DDV z 9,5 odstotka na pet odstotkov za 15 osnovnih živil. "O tem predlogu na sestanku nismo govorili. Če nimamo dodatnih varovalk, kako regulirati osnovno ceno, ki jo oblikuje trg, in znižamo le DDV, je to po mojem mnenju na kratek rok izjemno populističen ukrep," je še dodala ministrica.
Govedina se je podražila za 110 odstotkov
Največji dvig cen je sicer zaznati v kategoriji mesa. Zlasti je izpostavljeno goveje meso. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec opozarja, da se je cena govedi v zadnjih štirih letih zvišala za 110 odstotkov: "Leta 2021 je bila cena za kilogram žive živali dobre tri evre, zdaj je skoraj sedem evrov. A to se dogaja v celi Evropi, saj je stalež živali nižji." Nadaljuje, da je to posledica slabe kmetijske politike v zadnjih letih. "Krepi se negativen odnos do govedoreje. Zdaj bi bil vsak hiter ukrep, ki bi reguliral cene, škodljiv za kmetijstvo, živilsko industrijo in tudi za potrošnika. Morda bi na kratek rok cene znižal sporazum z Južno Ameriko, a to bi bilo na dolgi rok za evropsko kmetijstvo zelo problematično. Stvari bi morda uredila tudi prepoved ali regulativa izvoza živih živali, a tudi ta ukrep ni mogoč," razmišlja. Čeprav je samooskrba z govejim mesom v Sloveniji visoka, pa večina govedine na naše police pride iz tujine. "V prvem polletju tega leta smo iz Slovenije izvozili 33.000 živih živali in prav toliko smo jih pri nas tudi zaklali. Ta delež se je izjemno povečal in to je problematično," dodaja. V Slovenijo sicer največ govedine pride iz Poljske, Avstrije, Francije in tudi Italije.
Da bi bilo kakršnokoli hitro ukrepanje nevarno, meni tudi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah: "Ni dobro, da reagiramo na dva podatka o inflaciji iz prvega in drugega kvartala, ker se običajno cene skozi leto uravnajo. Hiter in neprimeren odziv bi lahko prej škodil, kot smo že videli pri ukrepu košarice." Ob tem je povzela še podatke, da so se v zadnjih desetih letih cene uvoznih proizvodov povečale za 55 odstotkov, cene pridelave za 64 odstotkov, maloprodajne cene hrane pa za 45 odstotkov. "To pomeni, da je trgovina amortizirala dobršen del dviga cen," dodaja.
Nižanje cen ni niti smiseln niti sprejemljiv ukrep
Prenaglemu ukrepanju nasprotuje tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "Težko govorimo o urgentnem stanju, in več ko o tem govorimo, več možnosti je za špekulativne podražitve." Opozarja, da je agroživilski sistem pri nas zaostal in da so stroškovni sunki zato kdaj bolj izraziti. "A pri govejem mesu jih zaznamo povsod v Evropi in ne izstopajo. V tem trenutku pač rejci režejo večji kos pogače in to se prenese tudi na kupca." Kljub temu da se mu regulacija cen ne zdi smiselna, pa za namen zaščite potrošnika pred zvišanjem predlaga nekaj možnih smeri: "Vlada bi lahko naredila nabor lokalnih izdelkov in administrirala maloprodajno ceno. Tako mleko bi denimo v trgovini stalo en evro, saj bi mu na primer odbili DDV. Da bi le znižali davek, ne bi imelo učinka, saj bi te cene trgovci hitro zvišali. Lahko bi uvedli tudi živilske vavčerje za socialno ogrožene. Sicer pa se mi za razvito državo ne zdi smiselno, da bi na silo nižali ceno hrane. Boljši ukrep bi bil, da bi ljudi spodbujali k nakupu zdrave hrane. Tukaj bi lahko imeli kartice, kjer bi socialno in zdravstveno ogrožene oprostili DDV-ja pri zdravi ekološki hrani."
Vlada se sicer s težavo prehranske draginje sooča že od leta 2022 in septembra tistega leta je zaživela spletna stran, ki je potrošnikom ponujala primerjavo cen osnovnih živil. Nato je ministrstvo leta 2023 projekt nadgradilo z novim spletnim mestom in orodjem, ki je omogočilo primerjavo cen v spletnih trgovinah izbranih trgovcev. V začetku minulega leta je ministrstvo popis košarice osnovnih živil zamrznilo, marca lani pa projekt popisa zaključilo. Nobeden od projektov ni imel konkretnih rezultatov.
