Potem ko se je bolezen modrikastega jezika v Sloveniji močno razširila med domačimi prežvekovalci, so lovci v tem tednu na območjih, kjer je bolezen navzoča, ugotovili prve pogine pri divjadi, in sicer pri gamsih in muflonih. Iz Lovske zveze Slovenije so sporočili, da so dobili potrditev bolezni modrikastega jezika pri dveh muflonih.
V Stopercah eden, v Makolah dva poginula muflona
Da se bolezen širi, opažajo tudi lovci na terenu. Tako so denimo v Stopercah v občini Majšperk pred dnevi našli primer muflona s sumom te bolezni. "Za zdaj je še na analizi in rezultate še čakamo," je povedal starešina lovske družine Stoperce Srečko Taciga. Po njegovih informacijah so dva primera našli tudi v sosednjih Makolah, kjer je večja populacija muflona. "Pri nas je muflon prehodna vrsta. Pri nas sicer ni avtohtona, a tisti, ki gospodarijo z njim, si želijo, da ostane. Ker pa je muflon v resnici divja ovca, je najbolj podvržen tej bolezni," je še povedal in dodal, da se veliko bolj bojijo, če bi bolezen prešla tudi na gamse. "Gams pa je pri nas ogrožena vrsta. Pod Donačko goro jih je od 30 do 40. Upam, da so za bolezen manj dovzetni, nenazadnje spada gams med koze in ne med ovce," je še povedal in dodal, da na terenu ves čas spremljajo, kakšno je zdravstveno stanje živali.
Divji prežvekovalci lahko igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju virusa v okolju
Čeprav ta bolezen ne sodi med tiste, ki se prenašajo na ljudi ali živali in bi lahko lovci trupla poginule divjadi pustili na kraju najdbe, v lovski zvezi lovcem glede na trenutne razmere svetujejo, da ob najdbi poginule srnjadi, jelenjadi, muflonov in gamsov v lovišču preverijo, ali so prisotni znaki bolezni. Če na smrčku, nosu, ustni in nosni sluznici ter jeziku opazijo spremembe, naj živali zakopljejo ali zasujejo, da onemogočijo dostop mesojedim živalim.
Ko lovci na območju svoje lovske družine prvič najdejo poginule živali z znaki, značilnimi za to bolezen, naj o tem obvestijo pristojni območni urad uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zunaj njihovega rednega delovnega časa pa naj pokličejo na številko 112. Izgube naj lovci vpišejo tudi v aplikacijo Lisjak pod pogin in pod opombo navedejo sum na bolezen modrikastega jezika, so zapisali v lovski zvezi.
Lovci, ki uplenijo divjad s sumom na to bolezen, so dolžni o morebitnem nenormalnem obnašanju in nenormalnem zdravstvenem stanju ter spremembah, značilnih za to bolezen, obvestiti usposobljeno osebo lovske družine. Ta naj o tem obvesti tudi pristojnega uradnega veterinarja območnega urada uprave, ki naj opravi pregled trupa v zbiralnici in odloči glede ustreznosti mesa za prehrano ljudi, so še zapisali.
Bolezen do zdaj najbolj prizadela ovčerejo
Divji prežvekovalci lahko igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju virusa v okolju, zlasti v območjih z visoko gostoto populacij in ugodnimi pogoji za širjenje bolezni. Na to so rejci opozorili tudi v razpravi na sredinem odboru DZ. Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je pozval h komunikaciji in takojšnjim jasnim navodilom upravljavcem lovišč. "Najboljši ukrep je, da so vsi mogoči ukrepi izvedeni za rejne živali," je poudaril.
Bolezen modrikastega jezika se prenaša s piki krvosesnih mušic. Ne prenaša se neposredno med živalmi in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Pri divjadi večina okužb poteka brez kliničnih znakov, pri dovzetnih vrstah, kot so mufloni, jeleni in gamsi, pa se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, otekanje glave, vek in jezika, slinjenje in razjede v ustni votlini, težave pri gibanju, šepanje in pogin.
Bolezen je za zdaj sicer najbolj prizadela ovce. Rejci drobnice zato že nekaj časa opozarjajo na alarmantne razmere. V nekaterih rejah je bolezen prizadela do 70 odstotkov črede. Škoda je ogromna, zato rejci zahtevajo pomoč države. Ministrstvo je medtem že napovedalo uvedbo obveznega cepljenja ovc za seve 3, 4 in 8.
