Poslanci vladajoče koalicije so v zaključku mandata z 48 glasovi po številnih kolobocijah vendarle sprejeli zakon o medijih, ki je več kot dve leti nastajal na ministrstvu za kulturo pod vodstvom koordinatorice Levice Aste Vrečko. Medtem ko v vladnih vrstah trdijo, da rešitve modernizirajo dosedanjo medijsko zakonodajo in zagotavljajo finančno pomoč medijem, so v opoziciji kritični in pravijo, da je zakon politično obarvan in glede shem pomoči favorizira določene medije. Zakonodajni proces še ni povsem zaključen. Državni svet bi lahko izglasoval veto na zakon, v zraku pa ostaja odprto vprašanje, ali bo opozicija začela postopek za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
DNS: Nujna podpora za medije
V Društvu novinarjev Slovenije so sprejetje zakona o medijih, ki ni bil prenovljen vse od prve vlade Janeza Janše, komentirali z besedo – končno. "Glede na to, da je koalicija s sprejemom počakala skoraj do konca mandata, je ostalo zelo malo časa za sprejem podzakonskih aktov, ki bodo šele omogočili dejansko izvajanje nekaterih bistvenih določb zakona. Med njimi so sheme državnih pomoči medijem. Sredstva so rezervirana v proračunu za letošnje leto. Pogoj za dejanski razpis, na katerem bo ta denar na voljo, je uredba vlade, ki ji sledi priglasitev shem državne pomoči pri Evropski komisiji. Vsak izgubljen mesec zmanjša možnost, da bodo sheme zaživele še letos in da bodo temu namenjena proračunska sredstva dejansko razdeljena," so zapisali v krovni novinarski organizaciji.
Društvo novinarjev Slovenije od vlade in pristojnega ministrstva za kulturo pričakuje, da se nemudoma lotita priprave in sprejetja vseh aktov in dokumentacije za izvedbo vseh razpisov za sredstva, ki jih predvideva zakon. "Vlada v proračunu za leto 2026 načrtuje sredstva za sheme pomoči v višini 15 milijonov evrov, kar v društvu ocenjujemo kot primerno in nujno podporo. Od opozicije pa pričakujemo odgovorno držo in ne politikantstva, kar bo omogočilo, da se zakon začne izvajati nemudoma. Uspeh mehanizmov, ki jih omogoča zakon, je namreč ključen za ohranjanje delovnih mest v uredništvih, kot tudi dostojnih delovnih pogojev novinark in novinarjev," so dodali.
Časnikarji podpirajo novi zakon
"Pri Večeru, najstarejšem slovenskem časniku, pozdravljamo sprejem novega zakona o medijih, saj nas postavlja ob bok razvitim evropskim državam," pravi direktor in glavni urednik mariborskega časopisa Miha Klančar. "Novi zakon končno bolje ureja zahtevno medijsko krajino, s katero se soočajo tako tradicionalni kot tudi novi slovenski mediji. Zakon, katerega sprejem po več kot 20 letih je uspeh že sam po sebi, sledi primerom iz Danske, Francije, Italije in drugih držav, kjer četrte veje oblasti ne prepuščajo izključno logiki trga in algoritmov, temveč se zavedajo ključne vloge novinarstva za demokracijo, javno razpravo in dostop do preverjenih informacij. Z novim zakonom tako po našem mnenju postavljamo temeljni kamen k stabilnejši prihodnosti vseh slovenskih medijev, majhnih in velikih," je navedel.
Direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša izpostavlja zadovoljstvo, da je državni zbor končno sprejel zakon o medijih, ki predvideva sistem državnih pomoči na način, ki ga v mnogih evropskih državah poznajo že leta: "Žal nam je le, da je procedura trajala tako dolgo, saj smo s tem zamudili dragocen čas, v katerem bi se lahko mediji posvečali bolj svojemu razvoju in svoji osnovni dejavnosti kot temu, da so se ukvarjali z nepopularnim krčenjem stroškov, da so lahko zagotavljali nemoteno poslovanje. Odprto ostaja vprašanje višine te pomoči. Res je, da je vsaka pomoč boljša od nobene, želeli pa bi si, da bi bila ustrezna, če je želja po podpori ohranitvi in razvoju novinarstva iskrena. Gotovo so v medijski krajini še mnoga vprašanja, ki bi jih želeli nasloviti, kot je na primer vprašanje obdavčitve tehnoloških velikanov in uporabe avtorskih besedil za potrebe velikih jezikovnih modelov, a na ta vprašanja bodo morala odgovoriti druga zakonodajna področja."
Odgovorni urednik časnika Dnevnik Miran Lesjak je v komentarju zapisal, da zakon o medijih informiranje razume kot javno dobro, kot javno službo, tako kot za dobrobit državljanov delajo zdravniki, učitelji, poštarji ali gasilci. "Zakon potrjuje, da zakonodajalec razume pomen kakovostnih in pravočasnih informacij ter da se zaveda, da so le-te v kakofoničnem svetu dretja in šumov jamstvo naše svobode. Na majhnem jezikovnem območju, prestreljenem z jeziki, torej s kulturami, ki so večje in vplivnejše od nas, so slovenski mediji narodno bogastvo." Lesjak ob tem doda, da je 13. člen zakona, ki regulira sheme državnih pomoči, pomemben zaradi spodbujanja in varstva demokracije.
Asta Vrečko: Opozicijo moti transparentnost
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je podčrtala, da sta transparentnost medijskega prostora in zaščita pravice do obveščenosti ključni zadevi, ki ju ureja novi zakon o medijih. V intervjuju za sobotno prilogo Večera, ki izide jutri, je dejala, da zakon ščiti tako novinarje in medije kot državljane in demokracijo. "To je zakon za medije in ne ureja splošne komunikacije med državljani, kar pomeni, da inšpektorat za medije ne bo kaznoval ali sankcioniral posameznikov. Bodo pa kaznovani mediji, ki hujskajo sovraštvo nad posamezniki, pozivajo k nasilju, diskriminaciji …, kar je tudi v skladu z evropskimi smernicami. Opozicijo moti zgolj transparentnost, ki jo ta zakon naslavlja, saj bodo morala državna podjetja po novem poročati o oglaševanju v medijih, in vsi dobro vemo, kaj se je na tem področju dogajalo pod preteklimi vladami," je izpostavila ministrica.
Ob tem je dodala, da sta zakona o RTVS in o STA v medresorskem usklajevanju. Vlada bi ju lahko po njenih besedah kmalu potrdila, nato bosta romala v državni zbor.
