Potem ko je že nekaj časa viselo v zraku, ali bi lahko slovenske banke tudi za vpogledne vloge gospodinjstev začele zaračunavati negativne obresti oziroma ležarine, je Banka Slovenije (BS) o tem povprašala dvanajst bank in tri hranilnice. Po analizi ankete in s pomočjo razpoložljivih podatkov nam zdaj BS sporoča, da splošne uvedbe ležarin ni pričakovati. Namestnik guvernerja BS in viceguverner Primož Dolenc je za STA pojasnil, da bodo analizo morebitnih posledic uvedbe ležarin predstavili tudi bankam, BS pa bankam ne bo dajala priporočil, kako naj ravnajo. "Politika obrestnih mer je poslovna odločitev bank," je dejal Dolenc. Banke bodo seveda opozorili, da morajo dobro pretehtati tveganja, ki bi jih morebitna odločitev za ležarine prinesla.
Ležarine bi prizadele odstotek deponentov
A za zdaj, sodeč po napovedih bank, ležarin za vpogledne vloge gospodinjstev centralni bankirji ne pričakujejo. Vsaj ne za tiste vpogledne vloge, na katerih leži do 100 tisoč evrov. To pa pomeni, da tudi ob morebitni odločitvi bank za ležarine 99 odstotkov vseh komitentov, ki imajo v bankah nevezan denar, plačilo ležarin ne bi prizadelo. Čutil bi ga odstotek deponentov. Ti imajo na svojih vpoglednih vlogah okoli pet milijard evrov ali znesek, ki je enak 36 odstotkom vseh vpoglednih vlog. Pa še tem deponentom bi, če bi se morebiti za kaj takega vendarle odločile, banke zaračunale negativne obresti le na znesek, ki presega 100 tisoč evrov. Za ležarino naj bi večinoma banke zaračunale toliko, kot znaša depozitna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB), trenutno - 0,50 odstotka.
Lani novembra je bilo vpoglednih vlog gospodinjstev za 15,41 milijarde evrov
Tudi BS ne pričakuje odliva vlog
A četudi plačujejo ležarino, po ugotovitvah BS v teh državah niso zaznali večjih selitev vlog drugam."To je nekoliko pomirjujoče," je ocenil Dolenc. Brez zgodovinskih izkušenj - in teh z negativnimi obrestmi nimamo - je težko ocenjevati, kako se bodo na morebitne ležarine odzvali komitenti bank oziroma kdaj nastopi trenutek, ko bodo račune prenesli drugam. Dolenc pravi, da ob uvedbi ležarin ne pričakujejo odliva vlog, ampak kvečjemu spremembo vpoglednih vlog spet v vezane vloge. Teh je zdaj le še dobra petina, saj ljudje denarja ne vežejo več, ko pa nas od leta 2014 naprej spremljajo negativne obresti. Sicer pa bi se banke poskušale potruditi in komitente zadržati z višjimi obrestnimi merami za vezane vloge, s ponudbo novih storitev, z aktivno komunikacijo. Če bi do odliva vendarle prišlo, so banke na to ustrezno pripravljene. Posledice bi lahko blažile, saj je bančni sektor visoko likviden in mu je denar za razliko od kriznih časov dostopen tudi na tujih finančnih trgih.
Podjetja ležarino že plačujejo
Slovenska podjetja nekaterim našim bankam za visoke zneske na bančnih računih že dlje časa plačujejo negativne obresti oziroma tako imenovano ležarino. Negativno je obrestovanih 4,8 odstotka vseh vlog podjetij.
