Banka Slovenije oziroma svet naše centralne banke bo zaradi avgustovske skoraj 12-odstotne rasti potrošniških posojil (povprečno so si ljudje sposojali 8000 evrov ali 2000 evrov več kot lani) bankam predpisal, kje so meje, do katerih se potrošniki pri njih še lahko zadolžujejo brez pretiranih tveganj. Banko Slovenije namreč skrbi trend rasti potrošniških posojil. "Javnosti želimo sporočiti, kje so po našem videnju meje zdravega zadolževanja," je pojasnil ukrepe viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
Dodatna omejitev, koliko mora ostati kreditojemalcu
Od novembra bodo tako banke smele podeljevati potrošniška posojila za največ sedem let oziroma 84 mesecev. Obvezno pa bodo morale spoštovati tudi novo, bolj omejevalno razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. To razmerje ne bo smelo preseči 50 odstotkov za kreditojemalca z nižjim dohodkom od dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Kreditojemalcu mora, potem ko odplača obrok oziroma servisira dolg, ostati za življenje vsaj znesek neto minimalne plače oziroma 76 odstotkov bruto minimalne plače. Če ima vzdrževane družinske člane, pa ustrezno več. Ko je odstotke prelil v evre, je direktor oddelka finančne stabilnosti in makrobonitetne politike v Banki Slovenije Tomaž Košak dejal, da mora kreditojemalcu za življenje ostati 674 evrov, za preživljanje enega otroka pa še 231 evrov.
Košak: Zadolženost gospodinjstve še ni problematična
"V slovenskih bankah je trenutno odobrenih 20,9 milijarde evrov potrošniških posojil, vsega dolga gospodinjstev Slovenije je približno za 14,7 milijarde evrov, od tega je 12,7 milijarde evrov posojil. Večino so jih odbrile slovenske banke, kar 85 odstotkov, samo 10 odstotkov drugi finančni posredniki, v glavnem prek lizing družb, del pa drugi finančni posredniki. Dejansko lahko rečemo, da zadolženost slovenskih gospodinjstev dosega okoli 31 odstotkov BDP in še ni problematična. Seveda če pogledamo trenutno stanje. Tisto, na kar smo opozorili, je torej problem trendnega gibanja in seveda dinamika naraščanja potrošniških posojil in prav tako kreditnih standardov," je pojasnil direktor oddelka finančne stabilnosti in makrobonitetne politike v Banki Slovenije Tomaž Košak.
Rast potrošniških posojil v popolnem nasprotju
Viceguverner Dolenc je pojasnil, da so se za ukrepe odločili, ker se po njihovih lanskih priporočilih za podeljevanje potrošniških posojil tveganja zaradi rasti potrošniških posojil ne zmanjšujejo. Letne rasti presegajo dvomestno številko, skoraj četrtina zneska vseh teh posojil je odstopala od priporočil. Rast stanovanjskih posojil se je v zadnjih letih ustalila pri petih odstotkih in je vzdržna in normalna, posojila podjetjem ostajajo nizka, ne dosegajo pet odstotkov, a je njihova rast stabilna. Potrošniška posojila pa izjemno hitro rastejo.
Združenje bank: izrazito pretirano
Na ukrepe – take so sprejele le tri članice EU – so se odzvali v Združenju bank Slovenije. Ukrep je izrazito pretirano omejevalen in "velikemu številu gospodinjstev v Sloveniji praktično onemogoča ali pa vsaj radikalno omejuje dostop do najetja kreditov pri bankah in hranilnicah in s tem nakup trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin". Ker pa zadeva le banke in hranilnice, bo zaradi dikriminatornosti ravno najšibkejše dele populacije dodatno spodbujal k zadolževanju tam, kjer so problematične tako cene posojil kot izterjava v primeru neplačevanja.
V združenju menijo, da proti taki omejevalnosti govori tudi majhno število tistih, ki kreditov tudi med krizo niso vračali. Poleg tega je slovensko prebivalstvo med najnižje zadolženimi v Evropi in dosega visoke rasti prihrankov. V posameznih bankah ukrepa včeraj uradno niso komentirali, po naših neuradnih informacijah pa bodo omejitve občutno vplivale na dobičke bank. Potrošniški krediti so namreč med najdonosnejšimi bančnimi produkti.
