Upamo, da se vam še ni zgodilo, marsikomu pač: medtem ko v neki etaži stanovanjskega bloka živite skupaj z otroki, je pri sosednjih vratih - zlasti za vikende ob poznovečernem času - pravcata avtobusna postaja. Bog daj, da je vsaj dobra zvočna izolacija med stanovanji, če so že na hodniku ves čas sumljivi moški ...
Eden od državljanov, ogorčen, ker se regulira denimo kratkotrajno oddajanje stanovanj, prostitucija v stanovanjih pa ne, opozarja, da tudi tovrstne dejavnosti nimajo dovoljenja etažnih lastnikov, pa nihče ne ukrepa. Zategadelj po vzoru Avstrije predlaga regulacijo tovrstne dejavnosti: "V Sloveniji imamo več kot 1000 prostitutk, ki delajo na črno. Veliko je tudi trgovine z ljudmi, drog, izsiljevanja. Predlagam, da se uredi to področje, da bodo te punce plačale vsaj prispevke in nekaj davka, naj bodo normiranci, karkoli. Dovolj bo, da kopiramo zakonodajo Avstrije, kjer plačujejo prispevke in morajo redno opravljati zdravniške preglede."
Kako izkoreniniti nasilje?
Na predlog vladi so se odzvali pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter priznali, da se Slovenija uvršča med države, ki to dejavnost - razen nekaterih z njo povezanih dejanj, ki so kazniva ali opredeljena kot prekršek -, dovoljuje, prostitucije kot poklica in dejavnosti pa pravno ne regulira. Pri tem pojasnjujejo, da takšno prakso zagovarjajo tudi v mednarodnih organizacijah, kot sta Amnesty International in Mednarodni komite za pravice spolnih delavcev, ki se zavzemata za pravice spolnih delavcev in delavk.
A na drugi strani visoko razvite države kot Avstrija, Nemčija in Nizozemska gojijo dolgoletno prakso pravnega urejanja prostitucije. To pomeni, da določajo pogoje za opravljanje tovrstne dejavnosti, način nadzora nad dejavnostjo, način njene organizacije, zdravniški nadzor, sistem obdavčitve, registracijo prostitucije in sistem javnih hiš. Kljub temu pa, kot pojasnjujejo na ministrstvu, "zakonski ukrepi v državah članicah EU, pa tudi drugod po svetu, večinoma niso privedli do realizacije ciljev, zaradi katerih so bili uvedeni. Tako v državah, v katerih so prostitucijo regulirali, kot v državah, v katerih so jo prepovedali, se še vedno srečujejo z visokim deležem prostitucije, ki se opravlja v neregistriranem sektorju, visoko stopnjo nasilja ter drugimi oblikami izkoriščanja."
"Med osebami, ki opravljajo delo prostitutk, je veliko migrantk, med njimi so številne žrtve trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije."
Ministrstvo celo navaja, da v zgoraj omenjenih državah zaradi neuspeha zakonske regulacije prostitucije "preučujejo ali pripravljajo spremembe zakonskih predpisov ter vzporedno vzpostavljajo ali krepijo celovite programe svetovanja, pomoči in podpore prostitutkam, ki želijo opustiti ta poklic ter v ta namen povečujejo javna sredstva za financiranje teh programov."
Registracija prinaša stigmo
Kljub nepopolni zakonodaji v tujini pa se zastavlja vprašanje, zakaj se Slovenija v celoti izogiba tovrstni regulaciji? Po mnenju ministrstva ima regulacija tudi negativne učinke: "Določene zapovedi (npr. vzpostavljanje registrov oseb, obvezni zdravstveni pregledi) dodatno stigmatizirajo ter spolne delavke in delavce odvračajo od reguliranih oblik dela. Da bi regulacija prostitucije in njihova registracija pomenila dodatno stigmo, potrjujejo podatki, ki izhajajo iz raziskav v slovenskem prostoru. Spolni delavci, med katerimi prevladujejo ženske, se največkrat ne želijo identificirati kot osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo, ker jih to stigmatizira in zmanjšuje možnosti, da bi našle v prihodnosti drugo zaposlitev." Izhajajoč iz podatkov ministrstva je tudi v državah z zakonsko regulacijo odstotek prostitutk, ki svojo dejavnost prijavijo, zelo nizek: "Okoli 80 do 90 odstotkov prostitutk naj bi delo opravljalo v neregistriranem sektorju, kar pomeni, da je kljub regulaciji še vedno večji delež prostitucije nenadzorovan. Veliko je prostitucije, ki se opravlja na nižji ravni, zlasti ulična in izložbena, kar je povezano s slabimi delovnimi razmerami, nizkim plačilom, izpostavljenostjo nasilju itd. Med osebami, ki opravljajo delo prostitutk, je veliko migrantk, med njimi so številne žrtve trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije."
Očitno torej zakonska regulacija prostitucije ne prinaša želenih rezultatov - vsaj tako trdi ministrstvo -, zato je v Sloveniji tudi v prihodnje ni pričakovati: "Ocenjujemo, da je bolje ohraniti obstoječi sistem, ob posameznih izboljšavah v smeri večje zaščite mladoletnih oseb in prostitutk pred zlorabami ter izboljšanja standardov s področja človekovih pravic."
