Po tem, ko smo z odhodom Desusa iz koalicije sredi decembra ostali brez zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja in je njegovo mesto začasno prevzel predsednik vlade Janez Janša, naj bi se na vrhu resorja zgodila nova sprememba, smo poročali včeraj. Po neuradnih informacijah, o katerih so prvi pisali na portalu 24ur.com, neuradno pa so nam to potrdili še sogovorniki iz vladnih vrst, naj bi s ponedeljkom na čelo zdravstvenega ministrstva za obdobje enega meseca sedel obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin. Manjšinska vlada, ki operira z 41 poslanskimi glasovi, naj namreč še ne bi imela kandidata za dolgoročno rešitev, hkrati pa naj ne bi upala tvegati in predlagati novega zdravstvenega ministra, če se pred tem ne bi "preštela". Zato naj bi sklenili dogovor, da se bodo ministri na vrhu zdravstva menjavali dokler ne bi našli dokončne rešitve.
Janša po poslovniku izbiro že izčrpal
V kabinetu predsednika vlade neuradnih informacij včeraj niso želeli komentirati. Smo pa na predsednika državnega zbora (DZ) Igorja Zorčiča naslovili vprašanje, kako razume neuradno vladno odločitev enomesečnega menjavanja ministrov, pa tudi, ali ne bi na tak način DZ, pooblaščenemu za imenovanje članov vlade, odrekali eno temeljnih pristojnosti. Za Večer je Zorčič pojasnil, da v skladu z drugim odstavkom 234. člena poslovnika DZ "rotacija" ministrov ni mogoča. Navedeni člen zapoveduje, da mora predsednik vlade "v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali obvestiti DZ, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali to poveril drugemu ministru". Zato je Zorčič presodil: "Predsednik vlade je s tem, ko je DZ obvestil, da bo funkcijo ministra za zdravje začasno opravljal sam, izčrpal svojo izbiro, ki jo ima po navedenem členu poslovnika." Kot izhaja iz pojasnila prvega med poslanci, predsednik vlade ne obrambnega ministra Tonina ne kogarkoli drugega na mesto začasnega zdravstvenega ministra ne more imenovati. To funkcijo lahko še naprej opravlja sam, in sicer do izteka trimesečnega obdobja, to je do sredine marca, do tedaj pa mora izpeljati glasovanje o predlogu novega ministra.
Vladni izvirni greh že drugje
Da bi bilo tovrstno reševanje odprtega kadrovskega vprašanja vrh ledene gore napačnega razumevanja ustave in "bizarno reševanje kože predsednika vlade ter celotne vlade", je prepričan ustavni pravnik dr. Saša Zagorc. Opominja sicer, da je težava nastala še pred tem. "Ustava pravi, da minister, ki odstopi, opravlja tekoče posle. V vmesnem času od seznanitve z odstopno izjavo do imenovanja novega ministra torej vemo, kdo je pristojen - minister, ki je odstopil. To izrecno piše v 115. členu ustave. Težavo imamo torej že v izhodišču, da se slovenska politika zaradi takšnih in drugačnih razlogov, predvsem reševanja lastne kože, izogiba upoštevanju ustave, kar je po mojem mnenju neprimerna taktika," pravi Zagorc. Zato bi po njegovem nadomeščanje na ministrski funkciji že v osnovi moralo biti izjema: "Pravilo je takšno, da mora DZ čim prej imenovati novega 'polnopravnega' ministra. Vlada in posamezni ministri morajo imeti podporo DZ, ki je tisti, ki vladi daje demokratično legitimnost, ohranja delitev oblasti in nadzor nad delom vlade." Ideja, da bi rotirali, bi bila predvsem zgrešena, opozarja Zagorc, saj je dolžnost predsednika vlade, da si prizadeva čim prej imenovati ministra, ne pa, da išče vse druge rešitve. "Na opoziciji in predsedniku DZ je, da zaščitijo integriteto DZ. Opoziciji in javnosti preostane pritisk na vlado, naj čim prej pridobi zadostno podporo DZ za novega ministra. Če tega ne zmore, pa obstaja tudi možnost, da vlada odstopi. Bo pač opravljala tekoče posle do vzpostavitve nove koalicije ali pa gremo na predčasne volitve," pravi strokovnjak za ustavno pravo, ki je prepričan, da tovrstno "začasno mrcvarjenje" vladi in najbrž tudi naslednjim legitimnost le še zmanjšuje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
