V evropskih institucijah, med katerimi je tudi Evropski parlament, je v postopku sprejemanja uredba o uvedbi digitalnega evra, ki jo je Evropska komisija pripravila leta 2023. Če bo uredba letos sprejeta, bo mogoče v prihodnjem letu izvesti pilotni projekt in prve transakcije z digitalnim evrom, ocenjujejo v Evropski centralni banki (ECB), prva izdaja digitalnega evra bo nato sledila leta 2029.
"Zelo nas skrbi, da bi politična pogajanja lahko izničila projekt digitalnega evra. Če bi se to zgodilo, bi naš kontinent postal bolj odvisen, manj odporen in bolj ranljiv. Močan javni digitalni evro ni le dodatna možnost, ampak je tudi bistvena zaščita evropske suverenosti, stabilnosti in odpornosti," v javnem pismu, ki so ga poslali poslancem Evropskega parlamenta, sporoča 70 akademikov. Med njimi je znani francoski ekonomist Thomas Piketty.
Evropski plačilni sistem obvladuje peščica ameriških korporacij
Poslance so spomnili, da zdaj evropski plačilni sistem obvladuje peščica neevropskih (ameriških) korporacij. V trinajstih državah območja z evrom za osnovna plačila v maloprodaji nimajo domačega sistema za plačevanje s karticami. Zaradi tega so povsem odvisne od ameriških ponudnikov plačilnih storitev (Visa, Mastercard in PayPal), kar "izpostavlja evropske državljane, podjetja in vlade geopolitičnemu vplivu, tujim komercialnim interesom in sistemskim tveganjem, ki so zunaj nadzora Evrope".
Brez pomembnega digitalnega evra se bo odvisnost Evrope po njihovi oceni še poglobila, saj zasebne digitalne valute, ki jih podpirajo ZDA, pridobivajo na pomenu. "Evropa bo izgubila nadzor nad najbolj temeljnim elementom našega gospodarstva: našim denarjem," akademiki razlagajo poslancem.
Bojazen, da bi ECB lahko umaknila bančne depozite iz denarnega obtoka
Trden javni digitalni evro je za Evropo po njihovih besedah edina zaščita, ustvarja neposredno povezavo med evropskimi državljani in Evropsko centralno banko (ECB), ki poleg zasebnega denarja zasebnih poslovnih bank zagotavlja "javni" gotovinski denar za vse državljane. Zato mora delovati tako na spletu kot tudi brez povezave, zaščititi zasebnost že pri zasnovi in biti na voljo vsem prebivalcem Evrope, tudi tistim, ki nimajo računov pri poslovnih bankah.
"Če bo velik del evropskih podjetij izključen ali bodo lahko zavrnila uporabo digitalnega evra, ali če bodo dovoljeni zneski tako nizki, da ga državljani ne bodo mogli uporabljati kot resno sredstvo za shranjevanje vrednosti, potem digitalni evro ne bo izpolnil svojega potenciala. Evropa bo v tem primeru ustvarila digitalno valuto – vendar ne takšne, ki jo potrebuje," pišejo akademiki.
Ne podleči pritisku finančnih lobijev
Oblikovalci politik po njihovih besedah ne smejo popustiti pritisku finančnih lobijev, ki digitalnemu evru nasprotujejo. Digitalni evro ne sme postati simbolični kompromis. Vprašanje, s katerim se soočajo oblikovalci politik EU, je preprosto: ali bodo Evropejci v digitalni dobi prevzeli nadzor nad svojim denarjem ali bomo dovolili, da ga nadzirajo drugi.
Da bi digitalni evro lahko oslabil plačilne sisteme zasebnega sektorja v Evropi, so novembra lani posvarile finančne institucije, med njimi so banke Deutsche Bank, BNP Paribas in ING. Ulrich Reuter, predsednik nemškega združenja hranilnic, opozarja, da je digitalni evro nekakšen trojanski konj za velika ameriška tehnološka podjetja, kot sta Apple ali Google. Za obdelavo plačil, na primer prek aplikacij in digitalnih denarnic, so namreč potrebni posredniki. To so ameriška velika tehnološka podjetja ali plačilna podjetja.
Po Reuterjevem mnenju bi dragi prestižni projekt uvedbe digitalnega evra lahko močno ogrozil digitalno suverenost Evrope na področju plačilnih transakcij. "V nasprotju s ciljem ustvariti neodvisnost od ameriških plačilnih gigantov digitalni evro v svoji sedanji zasnovi ponuja neevropskim ponudnikom udoben dostop do evropskih strank, njihovih podatkov in plačilne infrastrukture," za nemške medije razlaga Ulrich Reuter. Boljša, tržno usmerjena alternativa digitalnemu evru je po njegovih besedah skupni plačilni odziv evropskega finančnega sektorja z imenom Wero.
To je evropski odgovor na sisteme, ki jih ponujajo Mastercard, Visa in Paypal pa tudi Apple Pay in Google Pay. Enako kot Flik v Sloveniji omogoča hipna plačila drugim uporabnikom, za kar zadostuje telefonska številka. Poleg plačil fizičnim osebam omogoča Wero tudi komercialne transakcije.
Ulich Reuter se boji, da bi ECB lahko umaknila bančne depozite iz denarnega obtoka, s čimer bi oslabila posojilno dejavnost in destabilizirala finančni sistem. Obstaja nevarnost, da ljudje digitalnega evra brez povezave z računi, ki jih imajo v bankah in hranilnicah, ne bodo dobro sprejeli in mu ne bodo zaupali.
Prve transakcije 2027, izdaja digitalnega evra leta 2029
Iz ECB so oktobra lani sporočili, da bi bilo mogoče pilotni projekt in prve transakcije v digitalnih evrih izvesti leta 2027, prva izdaja digitalnega evra bi sledila leta 2029, če bo letos sprejeta evropska uredba o uvedbi digitalnega evra. Član izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone, ki predseduje delovni skupini za digitalni evro, je takrat pojasnil, da bo ECB z digitalnim evrom ljudem zagotovila, da bodo tudi v digitalni dobi lahko uživali enake ugodnosti, kot jih omogoča gotovina. Evropska komisija v predlogu uredbe, ki jo je predstavila junija 2023, predlaga dve obliki digitalnega evra: brezspletno z nalaganjem do 300 evrov na napravo. Ta oblika naj bi bila podobna gotovini in bi zagotavljala uporabnikom popolno zasebnost. Pri spletnem evru bi morale banke vsakemu uporabniku na računu odpreti novo "linijo" za digitalni evro.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
