Če bi zunanja oblika govorila, bi bila zelo zgovorna in prepričljiva. Še vedno je (novi) captur prepoznaven kot captur (prejšnje, prve generacije), a gre za povsem druge razsežnosti. Močna izraznost predvsem prednjega, a tudi zadnjega dela, tekoča skladnost boka, vse skupaj pa odeto v prepoznavne Renaultove oblikovalske značilnosti. Lahko seveda komu tudi ni všeč.
Tako mora biti; captur ima danes precej več tekmecev, kot jih je imel leta 2013, ko je prišla na trge prva generacija. To seveda pomeni, da ni dovolj le to, da je potencialnim kupcem všeč. In že nekaj časa smo vajeni, da so avtomobilski razredi med znamkami nekako usklajeni vsaj mersko, pogosto tudi pri motorni ponudbi in še čem. Če ga za hip primerjamo s prav tako svežim francoskim tekmecem, peugeotom 2008, zapisano drži: captur je od njega le malce krajši, širši in višji, pa tudi motorno se (lahko) povsem skladata - oba imata lahko 96-kilovatni turbobencinski pogonski stroj.
174 milimetrov je oddaljenost trebuha od tal. Tipično športno-terensko
