Mazda CX-5: Nebahava premijskost

Trditev je spolzka, a je tveganje razumno: mazde so v oblikovnem pogledu vesoljno daleč od tistega, kar je bilo videti pred leti. Spoštljiv dosežek za avtomobilsko hišo, ki je kljub vsemu vsaj nekoliko ujetnica tradicionalne japonske zadržanosti. Velja tudi za CX-5, ta hip največjega Mazdinega športnega terenca.
CX-5 navzven deluje večji, kot je v resnici, pri čemer je 455 centimetrov dolžine tudi urbano sprejemljivih. In naj malce razčistim s tisto uvodno trditvijo o karoserijski podobi: ugaja in pade v oči predvsem maska, ki jo delijo luči na vsaki strani. Vse skupaj deluje impozantno, nekako odločno in premijsko. Pa ne gre le za masko, celotna podoba je prav tako dopadljiva in vse tisto, kar so pri tej japonski tovarni dizajnirali in nato pošiljali na trg nekoč, je res oddaljena zgodovina. Oblikovalski jezik kodo, kot temu pravijo, se je dobro posrečil.