Zdraviliški turizem: Vedno bolj prilagojen izgorelemu posamezniku

V Sloveniji znamo bogastvo termalnih vrelcev dobro izkoristiti, dobrobiti termalne vode so pri nas menda poznali že stari Rimljani, prva zdravilišča pa so nastala v 17. stoletju. Dolgo so zdravilišča veljala za kraj okrevanja, danes pa postajajo strateška zdravstvena infrastruktura, ki povezuje rehabilitacijo in preventivo. Slovenska zdravilišča sistematično združujejo uradno priznane naravne zdravilne dejavnike, celostne terapevtske pristope, močne multidisciplinarne zdravstvene ekipe ter večstoletno tradicionalno znanje, nadgrajeno s sodobnimi metodami preventive, rehabilitacije in dolgoročne skrbi za kakovost življenja. "Pričakuje se, da bo balneoterapija v prihodnosti še bolj integrirana v zdravstveni sistem, saj ponuja naravne in učinkovite metode zdravljenja, ki so skladne s principi trajnostnega razvoja in celostnega pristopa k zdravju posameznika," pravi Saša Požar, direktorica Združenja slovenskih naravnih zdravilišč. Ta so strokovno preverjen del zdravstveno-turističnega sistema Slovenije, ponujajo pa celosten pristop k dobremu počutju (wellbeing), ki poleg zdravstvene obravnave vključuje tudi podporo vitalnosti, ravnovesju, dolgoročni skrbi za zdrav življenjski slog, vse bolj pa tudi dolgoživosti.

V Evropi je Slovenija prepoznana kot edinstvena zdraviliška destinacija, saj na majhnem, a izjemno raznolikem prostoru ponuja številne in raznovrstne naravne zdravilne dejavnike. V okviru Evropske skupnosti zdravilišč so slovenska zdravilišča že desetletja prepoznana in cenjena zaradi strokovno verificiranih naravnih danosti, med katerimi izstopajo termalne in mineralne vode, klimatski dejavniki, zdravilno blato, šota ter druge lokalne posebnosti.

Zaradi vsega naštetega slovenska naravna zdravilišča že dolgo niso več omejena zgolj na rehabilitacijo bolnikov po poškodbah in bolezenskih stanjih, ki jo odobri Zavod za zdravstveno zavarovanje, temveč ponujajo svoje storitve tudi samoplačniško. Zanje se v veliki meri odločajo tujci z vseh koncev Evrope, pa tudi slovenski gostje, ki se odločijo investirati v svoje zdravje, še preden zbolijo. Stresni način življenja, pretežno sedeče delo in neredna prehrana, značilni za številne poklicne skupine, slej ko prej pokažejo posledice na telesu, počutju in zdravju, zato so v zdraviliščih oblikovali programe, v katerih se lahko gostje predvsem naučijo pravočasno poskrbeti  zase.

Nagovarjajo interesne skupine

"Zavedanje o pomenu zdravja se je zlasti v času covida-19 temeljito spremenilo, ljudje se bolj posvečamo preventivi, da se izognemo bolezni," meni Žužana Šeruga, vodja prodaje v Termah Dobrna, ki veljajo za najstarejše termalno zdravilišče pri nas, saj so bile prvič pisno omenjene že leta 1403. Šerugova pojasnjuje, da se za oddih in programe v termah vse bolj odločajo mlajši gostje, kar ugotavljajo z evidentiranjem starostne strukture obiskovalcev: "Iz Avstrije prevladujejo gostje nad 60 let, iz Slovenije tisti nad 50 let, hrvaški gostje so večinoma stari 35 let in več, italijanski pa celo 25 in več." Pritegnejo jih individualizirana velnes ponudba, mir, možnost sprostitve po natrpanem delovniku. V Dobrni ni živžava, saj ni infrastrukture za družine, s tobogani in vodnimi atrakcijami, gostje vseh nastanitev lahko uporabljajo notranji bazen v hotelu Vita, posebno aktualne pa so spa suite z lastnimi jacuzziji na ograjeni terasi. Ponudba medicinskih storitev vključuje tudi vitaminske infuzije in pogovor s psihoterapevtom, sicer pa so ključni dejavniki narava, pitje termalne vode, gozdna terapija. "V glavnem nagovarjamo tuja tržišča, doma pa interesne skupine, podjetja, društva, nekateri prihajajo k nam na plesne vikende, vodene sprostitvene programe in podobno," razlaga Žužana Šeruga.

Programi za večjo kakovost življenja

V Termah Krka se pohvalijo, da so prvi v Sloveniji povezali izkušnje iz klasične medicine s programi velnesa. Zdravniki, prehranski in športni strokovnjaki ter strokovnjaki za velnes so okoli leta 2000 skupaj zasnovali programe za večjo kakovost življenja in s tem za preprečevanje vedno pogostejših civilizacijskih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in bolezni prebavnega trakta, ter težav, kot so povišana raven holesterola v krvi, povečana telesna teža in stres.

V sklopu Term Krka delujejo tudi Šmarješke Toplice, v tamkajšnjem centru medicinskega velnesa Vitarium Spa & Clinique že več kot 25 let izvajajo posebne samoplačniške programe aktivnega oddiha in krepitve zdravja, namenjene vsem, ki se zavedajo pomena dobre fizične in psihične kondicije. "Posebnosti centra sta program za razstrupljanje oziroma razbremenitev telesa odvečnih snovi ter opustitev nezdravih življenjskih navad in zdravo hujšanje, vedno bolj pa prihajata v ospredje tudi program za ohranitev mladostnosti in vitalnosti ter program za imunsko ravnovesje. Zanje se odločajo tako domači gostje kot gostje iz Italije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije in Nizozemske – slednjih je največ," razlaga Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, svetovalka za prehrano v Termah Šmarješke Toplice. Razmerje med gosti, ki pridejo na zdravljenje, in gosti, ki si Terme Šmarješke Toplice in Vitarium izberejo za prijeten oddih, je približno 65:35. "Med stalnimi gosti pa so tudi številne skupine iz raznih koronarnih društev in društev diabetikov, ki hodijo v šmarješke terme že več desetletij, in taki, ki prihajajo na tradicionalne tedne zvestobe. Ti so vsako leto posvečeni drugi tematiki, kar je za goste še dodaten motiv, da se jih udeležijo," še pravi Janja Strašek.

Za goste, ki potrebujejo počitek in regeneracijo

Poleg tradicionalnih zdravilišč tudi v drugih turističnih namestitvah v Sloveniji ponujajo ob velnesu in sprostitvi še lepotne ali medicinske storitve. V Rogaški Slatini, zdraviliškem kraju z dolgoletno tradicijo, ki temelji na zdravilni mineralni vodi, denimo deluje petzvezdični Atlantida Boutique hotel. Gostom ponuja oddih v mirnem naravnem okolju, saj stoji nekoliko zunaj pozidanega območja mesta, obenem pa lahko uživajo v hotelski arhitekturi z najvišjim nivojem prestiža in popolno zasebnostjo. "Prevladujejo gostje iz Rusije, Ukrajine, Kazahstana, Azerbajdžana, Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, v zadnjem obdobju pa narašča število gostov iz Češke, Poljske, Slovaške ter Madžarske," našteva Mojca Korpar, direktorica prodaje. "Naša ciljna skupina so ljudje v srednjih letih - aktivna, poslovna, naraščajoča 'single' populacija iz večjih evropskih mest v starosti od 30 do 60 let -, ki so izpostavljeni stresu ali imajo druge bolezni sodobnega načina življenja. Ljudje, ki potrebujejo počitek, fizično in psihično regeneracijo, sprostitev ter preventivne in kurativne programe, mir, zabavo in smeh," še opisuje sogovornica.

Poleg sveže, sezonske, lokalne hrane in pijače ter aktivnosti, kakršne so kolesarjenje, pohodništvo, glasbeni večeri, fitnes ali raziskovanje okolice, ponujajo gostom še medicinske storitve, bodisi v hotelu bodisi v bližnjem Medical centru Rogaška. "Največkrat govorimo o tako imenovanih detox programih, medicinsko programiranem aktivnem oddihu za učinkovito obnovo telesne in duševne moči, kjer v ospredje postavljamo čisto mineralno vodo Donat Mg z veliko magnezija in natrija, kar je dokazano koristno tako s prehranskega kot s fiziološkega vidika," opisuje Mojca Korpar. Na tej mineralni vodi so v Atlantida Boutique hotelu zasnovali metodo Pegaz Mg, po kateri strokovnjaki s posameznih zdravstvenih področij s pomočjo najsodobnejših pristopov opravijo z gostom prvi pregled in mu predpišejo individualizirano kombinacijo medicinskih, velnes in lepotnih storitev. Programi so namenjeni parom, posameznikom ali posameznicam, ki si želijo zdravja in dobrega počutja, novih navdihov in spoznanj ali vzpostavitve zdravega ravnovesja, ki traja tudi po vrnitvi v napete delovnike. "Vsi zapisani paketi po metodi Pegaz-Mg vključujejo storitve Medical centra Rogaška. Hkrati pa gostje, če ne koristijo tovrstnih paketov, obiskujejo Medical center tudi zaradi rituala pitja vode Donat kot pitne kure, zaradi menedžerskih pregledov in drugih storitev," sklene Mojca Korpar.

To so le trije primeri, ki kažejo, kako se slovenska naravna zdravilišča in druga infrastruktura, ki se je razvila v zdraviliških krajih, vključujejo v zdravstveno turistični sistem Slovenije. "Posebno vrednost slovenskih zdravilišč predstavljajo močne multidisciplinarne zdravstvene ekipe, ki s poglobljenim znanjem o vplivu naravnih dejavnikov ter s posamezniku prilagojenim, varnim in učinkovitim pristopom vodijo posameznika na poti do zdravja, ravnovesja in izboljšane kakovosti življenja," pravi Saša Požar. S tem zdraviliška medicina, kakršno razvijamo v Sloveniji, sledi smernicam evropske zdravstvene politike, ki se vse izraziteje usmerja v preventivo, trajnostni razvoj in dolgoročno ohranjanje zdravja.