Sklepanje domskega zavarovanja je eden najpomembnejših finančnih in varnostnih korakov, ki jih lastnik ali najemnik nepremičnine lahko naredi. Ker pa zavarovalne police postajajo vse bolj kompleksne, z veliko drobnega tiska in (zelo) različnimi kritji, je dobro vedeti, kje se skrivajo pasti premoženjskih in domskih zavarovanj. Prav to smo preverili tokrat.
Najdražja past: podzavarovanje
Najpogostejša in pogosto tudi najdražja napaka je t. i. podzavarovanje. To nastane, ko je znesek, za katerega zavarujete svojo nepremičnino, nižji od realne vrednosti njene ponovne izgradnje. Npr. če ste hišo, vredno 300.000 evrov, zavarovali le za dvesto tisočakov (tj. 66 % vrednosti), vam bo zavarovalnica v primeru delne škode (npr. 50.000 evrov škode zaradi neurja) izplačala le dve tretjini te škode (približno 33.000 evrov).
Nasvet strokovnjaka se tako glasi: vedno zahtevajte, da se nepremičnina zavaruje na novo vrednost – torej vrednost, ki bi jo danes plačali za ponovno izgradnjo enakega objekta na isti lokaciji.
Ta vrednost se mora redno revalorizirati, saj inflacija in rast cen gradbenih materialov nenehno povečujeta stroške obnove.
Zavarovanje stavb in opreme (v njih)
Vsekakor pri zavarovanju hiše ali doma preverite, ali polica krije tudi morebitne pomožne objekte (garaže, drvarnice, nadstreške) in vrtno opremo (npr. solarni kolektorji, ograje, bazeni). Pogosto so ti izključeni ali pa jih je treba posebej vključiti. Pri starejših objektih je priporočljivo zavarovati tudi »stare instalacije«. Če ima objekt starejše vodovodne ali električne napeljave, preverite, ali polica omejuje kritje škode zaradi izliva vode ali kratkega stika, posebej če niso bile redno vzdrževane ali prenovljene.
Nikar ne pozabite na zavarovanje opreme in »vsebine« prostorov. Nasvet: naredite seznam. Ljudje podcenjujejo vrednost oblačil, knjig in elektronskih naprav. Predmete višjih vrednosti (nakit, umetnine, draga športna oprema) morate skoraj vedno posebej navesti in zanje določiti višjo kritno vsoto, saj so pri standardnih policah omejeni z nizkimi limiti. In ko smo že pri opremi: preverite, ali je ta krita tudi izven doma (npr. tatvina kolesa iz zaklenjene kleti ali športne opreme v avtu).
Ne podcenjujte vremenskih ujm
Slovence bi morala narava v zadnjem desetletju vsekakor izučiti, da je ne smemo podcenjevati.
Nasvet strokovnjaka se tako glasi: vedno zahtevajte, da se nepremičnina zavaruje na novo vrednost – torej vrednost, ki bi jo danes plačali za ponovno izgradnjo enakega objekta na isti lokaciji.
To je eden od najpomembnejših dodatkov, ki nikoli ni vključen v osnovno polico. Preverite, ali je izplačilo vezano na višino škode in ne le na določeno zavarovalno vsoto. Na področjih, kjer so poplave pogoste, je ključno preveriti, ali polica krije poplavo zaradi naraslih voda in ne le izliv iz cevi. Prav tako ne gre podcenjevati toče in močnega vetra. Prepričajte se, da je definicija neurja (hitrost vetra) v vaši polici realna in da kritje zajema tudi poškodbe fasade, strehe in morebitne sončne elektrarne.
Ah ta drobni tiskTudi v drobnem tisku se lahko skriva več pasti, zato je dobro poznati nekatere zavarovalniške izraze. Npr. višina ali delež franšize. Franšiza je znesek, ki ga v primeru škode plačate sami. Višja franšiza pomeni nižjo premijo in je primerna, če želite zavarovanje uporabljati le za res velike (katastrofalne) škode. Prepričajte se, da vam je izbrana franšiza finančno sprejemljiva. Potem je tu amortizacija. Polica, zavarovana na novo vrednost, pomeni, da vam zavarovalnica izplača znesek, ki je potreben za nakup nove stvari ali obnovo. Polica, zavarovana na dejansko vrednost, pa odšteje amortizacijo, kar pomeni, da lahko dobite povrnjen bistveno manjši znesek. Vedno izberite novo vrednost! Za domsko zavarovanje vsekakor preverite, ali polica vključuje asistenco za dom 24/7 (npr. prihod ključavničarja, električarja, vodovodarja v primeru nujne okvare). Ta storitev je izjemno praktična in pogosto odtehta nekoliko višjo premijo zavarovanja. |
Končni nasvet: ko sklepate ali obnavljate polico, se pogovorite z zavarovalnim agentom. Postavljajte konkretna vprašanja o najverjetnejših tveganjih v vašem okolju (npr. Kaj bi se zgodilo, če drevo s sosedovega zemljišča pade na mojo streho?). Le tako boste imeli zavarovanje, ki zares deluje, ko ga boste potrebovali.
