Danes vemo, da se bolezen slabša z večjo hitrostjo, kot bi pričakovali, zato je zgodnje odkrivanje zelo pomembno, je povedal internist doc. dr. Gregor Zemljič, ki v UKC Ljubljana na KO za kardiologijo vodi slovenski center za obravnavo te bolezni, specialistično ambulanto za infiltrativne bolezni in amiloidozo srca.
ATTR je stanje, povezano z beljakovino transtiretin. Ta beljakovina, ki nastane v jetrih, zaradi staranja ali mutacij gena postane nestabilna in razpade na manjše delčke. Ti pa se v telesu znova zložijo, a v povsem nepravilne oblike in tako ustvarijo amiloidna vlakna. Ta naredijo škodo, saj se odlagajo v različne organe, najpogosteje v srce. Tam so zelo moteči za normalno delovanje in funkcijo srca.
»Lovimo torej dve vrsti iste bolezni, dedno, kjer mutacija poskrbi za pogoje, da transtiretin hitreje razpada in je zelo redka, ter starostno. Staranje ali mutacija gena za transtiretin sta torej odgovorna za začetek bolezni. Destabilizacija transtiretina je glavni vzrok za transtiretinsko amiloidozo srca. Bolezen se nato pokaže s popuščanjem srca, bolniki so splošno utrujeni, poslabša se kakovost življenja, pogostejše so hospitalizacije in lahko pride do zgodnejše smrti,« pove dr. Zemljič.
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje
Bolezen nastane s tako imenovanim učinkom semena, nalaganja fibril. V kateri organ, kako hitro se bo amiloid odlagal ter kako bo viden ta “učinek semena”, je odvisno od mutacije. Genetski dejavniki in dejavniki okolja pa so odgovorni za to, kako hitro se bo proces, ki se začne z destabilizacijo beljakovine in nadaljuje z nalaganjem amiloidnih fibril, začel. »Ko enkrat pride do odlaganja amiloidnih skupkov, fibril, razvoj bolezni poteka eksponentno, napreduje hitro. Prav zato je tako pomembno zgodnje odkrivanje bolezni,« je povedal dr. Zemljič. Strokovnjaki se trenutno pospešeno ukvarjajo s tem, kako bi bolnike s starostno obliko ATTR čim prej odkrili. Biooznačevalci za zdaj ne obstajajo, toda v zadnjih letih je znanje etiologije srčnega popuščanja zelo napredovalo, zato zdravniki iščejo vzrok za srčno popuščanje, osnovno bolezen, kakršna je tudi transtiretinska amiloidoza srca.
Pred leti so že ugotovili povezavo med nastankom sindroma karpalnega kanala in srčnim popuščanjem zaradi ATTR. Bolnikov s tem sindromom je veliko, zato je zelo težko in tudi drago, da bi pri vseh histološko dokazovali bolezen. Smiselnosti tega tudi ni ugotavljala nobena raziskava.
|
NA KATERE ZNAKE ATTR BODIMO POZORNI Simptomi rdeče zastavice so lahko splošni (denimo izguba teže ali utrujenost) ali specifični (denimo hemoptiza) in delujejo kot opozorilo na potencialno zloveščo patologijo. Vendar rdeče zastavice niso diagnostični testi; njihova glavna vloga je, da zbujajo sum o resnem vzroku. |
Kot je dejal dr. Zemljič, jim v zadnjem času bolnike kolegi v center pošiljajo kljub starosti. S tem dobijo tudi telesno zelo zmogljive starejše ljudi, ki so sposobni tudi za uvedbo terapije po smernicah. Trenutno v edinem centru v Sloveniji ‒ kar je po besedah dr. Zemljiča za Slovenijo tudi optimalno ‒, ambulanti za infiltrativne bolezni in amiloidozo srca, zdravijo okoli 130 bolnikov, diagnosticiranih pa jih je malo več kot 200. Centralizirana obravnava je pomembna tudi z vidika mejnih primerov, za katere razjasnitev mora biti dostopna napredna, dodatna diagnostika, kot je biopsija maščevja ali biopsija srčne mišice, scintigrafija in podobno.
»Zelo pomembno je, da pri bolniku najdemo vzrok za srčno popuščanje, torej diagnozo, ki je pripeljala do srčnega popuščanja. Če vzroka ne odkrijemo in ne zdravimo osnovne bolezni, ta dela škodo srcu še naprej, simptomatsko zdravljenje pa nas vodi v negativno zanko. V času, ko imamo na voljo veliko možnosti, bi morali raziskati vzrok bolezni,« meni specialist internist in vodja specializirane ambulante za infiltrativne bolezni in amiloidozo srca v UKC Ljubljana doc. dr. Gregor Zemljič.
Bolezen kot kazalnik civilizacijskega napredka
Bolezen je tudi demografsko zanimiv pojav. V zvezi s tem so se zdravniki začeli spraševati, zakaj imajo evropske države, ki ležijo bolj proti jugu, manj bolnikov kot tiste bolj proti severu. Avstrijci imajo na primer dvakrat več bolnikov kot pri nas ali južneje.
»Je drugačna incidenca ali je morda odvisno od kakovosti zdravstvenega sistema? Razmišljali smo, da je morda povezano s številom zdravnikov in njihovim časom: več jih je, več imajo časa, prej bodo nanjo pomislili. Potem pa nam je avstrijski kolega dal misliti, ko je dejal, da je pomembno, koliko ima država ‘starejših moških, ki balinajo’. Želel je poudariti višino pričakovane kakovostne življenjske dobe. Koliko imamo torej tako fit starostnikov, da bodo dočakali, da se bo bolezen sploh izrazila? Bolezen je tako postala nekakšen kazalnik civilizacijskega napredka. Če bi živeli sto let, bi vsak imel kakšno podobno bolezen. Od okolja je torej odvisno, ali ljudje bolezen sploh dočakajo,« pripoveduje dr. Zemljič. To se sicer sliši nekoliko nenavadno, a neizogibno je, da starejši ko smo, bolj zbolevamo in umiramo zaradi bolezni. Če v povprečju hitreje umiramo, nekaterih bolezni preprosto ne dočakamo.
Z dvigom prepoznavnosti bolezni, ki je prišla s prvim zdravilom in možnostjo zdravljenja, je slovenskim zdravnikom v zadnjih letih uspelo povprečno starost ob diagnozi, ki zdaj znaša 78 let, znižati za dve leti. To pomeni, da lahko pri več bolnikih z zdravljenjem zaustavljajo razvoj bolezni in izboljšajo kakovost njihovega življenja.
V zdravljenje prihajajo nove terapije
Glede na to, kako poteka bolezen, zdravila, ki so že na voljo proti ATTR, delujejo po načelu tekmovanja s hormonom tiroksinom za osrednje mesto, se nanj vežejo in upočasnijo razpadanje beljakovine transtiretina. Podobno deluje zdravilo, ki pravkar prihaja na trg in bo na voljo za slovenske bolnike, ko ga bo zavarovalnica razvrstila na listo zdravil. Kot je dejal dr. Zemljič, trenutno zdravilo ljudje dobro prenašajo, nima stranskih učinkov, a z njim ne dosežejo ireverzibilnosti samega dogajanja. Dosežejo pa lahko stabilizacijo napredovanja bolezni, ki jo lahko presodijo po vrednostih troponina, proBNP ter ultrazvočnih parametrih.
Na obzorju pa je tudi novo zdravilo, ki ga je za zdaj odobrila le ameriška agencija za zdravila, evropska pa še ne. Deluje po konceptu zaviranja mRNA, močnega zmanjšanja sinteze transtiretina in tako zaviranja napredovanja bolezni.
