Helena Pauko je magistrica znanosti s področja odnosov med ljudmi in živalmi. Kot mačja vedenjska terapevtka ali strokovnjakinja na področju vedenja živali pomaga (mačjim) skrbnikom v sklopu mačje svetovalnice Tolmačka. Študirala je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, interdisciplinaren magistrski program Odnosi med ljudmi in živalmi pa zaključila na Veterinarski fakulteti na Dunaju. Trenutno je zaposlena na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaupala pa nam je nekaj nasvetov o tem, kako kar najbolje poskrbeti za naše mačke v poletnem času.
Kako mačke preživljajo poletno vročino? Ali težko uravnavajo svojo telesno temperaturo?
Za ohranjanje svoje notranje telesne temperature so mačke razvile kar nekaj mehanizmov, s katerimi jo uspešno vzdržujejo. V primerjavi s človekom imajo manj žlez znojnic, zato so vedenjski mehanizmi tisti primarni, s katerimi uravnavajo svojo telesno temperaturo. Mednje uvrščamo iskanje hladnejših in osenčenih prostorov pa tudi raztezanje (»sunbathing«) med počitkom ali spanjem. Z raztezanjem poskušajo v okolje oddajati čim več toplote, medtem ko jo z bolj »zaprtimi« spečimi položaji (denimo položaj klobčiča) poskušajo ohranjati. Odvečno toploto odvajajo tudi s pomočjo lizanja oziroma negovanja dlake. Groba struktura njihovega jezika jim omogoča enakomerno prerazporejanje sline po dlaki in telesu, s čimer se njihovo telo ohlaja, slina zadrži toploto, ki nato evaporira v zrak, posledica tega je nižja telesna temperatura in ohladitev.
Pri psih denimo lahko opazimo, da se ob povišani telesni temperaturi ohlajajo s hitrim sopenjem z odprtim gobcem in iztegnjenim jezikom. Ali mačke tudi sopejo, ko so pregrete?
Ekrine žleze, ki omogočajo potenje, so pri mačkah na predelu blazinic in nosu oziroma smrčka. Mačja dlaka deluje kot izvrsten izolator in tako odvečno toploto iz telesa odvaja (ko je vroče) ali jo ohranja (ko je mraz). V primerjavi s psi mačke ne sopihajo, razen kadar so (pre)utrujene zaradi intenzivne igre, imajo težave z dihali, so pod stresom ali so pregrete. Če mačka v ekstremnih vročinskih razmerah sopiha več kot nekaj minut in se ne more ohladiti, lahko pride do vročinske kapi, zato je treba hitro ukrepati.
Kako naj uredimo dom, da bo mački čim bolj prijetno tudi poleti?
Prostori naj bodo ustrezno ohlajeni z ventilatorji ali klimatskimi napravami, prav tako lahko prostore v času najvišjih dnevnih temperatur ustrezno zasenčimo. Mačkam lahko ponudimo hladilne blazine, ki jih namestimo v škatle ali na njim ljuba mesta. Blazine je mogoče kupiti v specializiranih trgovinah za male živali, če pa teh nimamo, lahko namestimo tudi ohlajeno brisačo. Mačke naj imajo ves čas dostop do hladnejših prostorov, kot je kopalnica, kjer so hladne ploščice (zato jih poleti največkrat najdemo prav tam). Spomladi in poleti narava oživi in zunaj se dogaja veliko več kot v zimskem času, zato naj bodo mačja drevesa poleg oken, da bodo naše štirinožne prijateljice imele čez dan kaj opazovati, seveda le, če jim ne bo prevroče.
Ali moramo tudi pri mački poleti paziti, da zaužije dovolj tekočine?
Hidracija je izjemnega pomena, še posebej pri mačkah, ki so večinoma hranjene z briketi, ki mačke bolj dehidrirajo kot drugi tipi prehrane.
Mačke imajo v osnovi zelo nizko motivacijo za pitje, zato je pomembno, da jih čim bolj spodbujamo. V poletnem času naj imajo zato ves čas dostop do sveže tekoče ali stalne vode, ki jo večkrat na dan zamenjajmo. Njihova »naravna želja po pitju« je močno povezana z naravnim načinom prehranjevanja in pitja prednice mačke, te so dnevno količino večinoma dobile z zaužitjem plena, ki vsebuje približno 80 odstotkov vode, zato jim ni bilo treba iskati dodatnih virov vode.
Bi torej morali poleti prilagoditi tudi prehrano?
Svetujem, da mačke, ki večinoma prejemajo samo suho hrano, v poletnih mesecih prejmejo nekoliko več mokre, kuhane ali surove hrane, ki ima večji vodni delež. Kot dodatek k prehrani lahko za ustrezno hidracijo mačkam ponudimo tudi kostno juho, ki jo lahko prelijemo čez njihov obrok. Obroke lahko mačka prejema večkrat na dan, hrana pa naj bo ustrezno shranjena v hladilniku, saj se lahko zaradi višjih temperatur hitreje pokvari. Še posebej pozorni naj bodo tisti, ki mačke hranijo izključno s surovo hrano, ki se hitro pokvari. Če mačka v vročini postane neješča, letargična, apatična ali kakorkoli spremeni svoje vedenje, se je treba takoj obrniti na veterinarja.
Tudi mačke so torej občutljive za visoke temperature. Kako se lahko izognemo vročinski kapi?
Vročinska kap je stanje, v katerem je telesna temperatura mačk višja od 40 do 42 stopinj Celzija, saj njihovo telo ni (več) zmožno odvajati odvečne toplote v okolje. Vročinska kap se lahko pojavi tako pri psih kot tudi ljudeh. Do nje lahko pride, kadar je mačka izpostavljena ekstremni vročini, nima možnosti umika na hladnejša mesta ali je dehidrirana. Priporočljivo je, da v času vročine mačk ne puščamo v zaprtih prostorih in pregretih avtomobilih. Če je način bivanja mačke zunanje-notranji in ima dostop do zunanjega okolja, je priporočljivo večkrat na dan spremljati njeno stanje, omejite ji dostop do zunanjega okolja v času najbolj močnega sonca, omogočite ji dostop do hladnejših in osenčenih prostorov ter zagotovite ustrezno hidracijo.
Katere so še druge pogoste težave v poletnem času?
To so denimo zastrupitve s hrano zaradi neustreznega shranjevanja, opekline (pogoste pri brezdlačnih mačkah), piki žuželk (čebele, ose, komarji, klopi) in splošne alergije. Brezdlačne mačke ali mačke s svetlejšo dlako so bolj nagnjenje k opeklinam, zato moramo biti na njihovo izpostavljenost soncu toliko bolj pozorni. Priporočljivo je, da so brezdlačne mačke pokrite z ustreznimi pokrivali oziroma oblačili, s čimer si kožo zavarujejo pred sončnimi opeklinami.
Zunanje-notranje mačke ali tudi izključno zunanje mačke so bolj podvržene poškodbam oziroma opeklinam blazinic zaradi vročega asfalta, kar lahko uspešno rešujemo z ustreznimi kremami, ki so na voljo v specializiranih trgovinah za male živali. Bodimo pazljivi, da mačke nimajo dostopa do človeške hrane, ki je zanje lahko toksična (čebula, česen, oreški, čokolada, alkohol, kava, rozine …).
Lastniki se sprašujemo, kako mačkam zagotoviti najoptimalnejše razmere v času, ko se odpravimo na dopust. Katera rešitev bi bila za mačke najprijetnejša?
Med našo odsotnostjo je zelo pomembno, da je za mačko ustrezno poskrbljeno. Naše odločitve o tem, kaj se bo z mačko v tem času dogajalo, naj bodo preudarne in premišljene. Prepričanje, da lahko mačka samostojno »zdrži« cel vikend ali teden s polno skledo briketov, je žal zmotno. Čeprav so kot živalska vrsta gotovo bolj samostojne, še ne pomeni, da niso družabne ali manj zahtevne kot psi, zato potrebujejo družbo in ustrezno oskrbo glede na njihovo starost, zdravstveno stanje, pasmo ali druge preference. Nekatere so morda bolj navezane na svoje skrbnike, druge manj. Zelo priporočljivo je, da te preference tudi upoštevamo. Vsaka mačka je unikatna in ima specifične potrebe, zato temu primerno potrebuje tudi specifično oskrbo. Oskrba starejšega mucka s sladkorno boleznijo je gotovo drugačna od oskrbe povsem zdravega mačjega mladiča.
Komu jih je torej najbolje zaupati v oskrbo?
Ker so mačke bitja rutine ter ne marajo pretiranih in ekstremnih sprememb v okolju, je zanje morda bolje, da so v oskrbi ene osebe ali je v oskrbo vključena dodatna, vendar že znana oseba, s katero imajo stabilen in poznan odnos.
Seveda je odločitev odvisna tudi od preferenc in značaja mačke. V splošnem utegnejo biti v socialnih interakcijah mačke zelo selektivne, kar pomeni, da se na podlagi svojih želja in potreb odločajo, s kom bodo vstopale v interakcije in s kom ne. Tako imamo mačke, ki vstopajo v interakcije samo s specifičnimi ljudmi, pa tudi takšne, ki so vesele družbe skoraj vsakogar.
Verjetno je še vedno bolje, da jih pustimo doma, kot da jih vzamemo s seboj na počitnice?
Za mačke, ki niso vajene pogostih zamenjav okolja ali jim te pomenijo velik stres, je bolje, da med našo odsotnostjo ostanejo v enakem okolju, torej doma. V primerjavi s psi so mačke na splošno bolj psihološko navezane na okolje kot na človeka, zato jim zamenjave okolja lahko pomenijo velik zalogaj. Obstajajo seveda izjeme, gotovo pa je to odvisno od različnih dejavnikov, kot so socializacija, značaj, preference mačke pa tudi treningi, ki temeljijo na podlagi desenzitizacije in operantnega pogojevanja. Če vemo, da naši mački zamenjava okolja pomeni velik stres, je ne bomo pustili v mačjem hotelu. V tem primeru je bolj priporočljivo, da za dnevne oskrbe in obiske poskrbi oseba, ki je za to usposobljena. Toliko pomembneje je, da ta oseba mačko dobro pozna, spoštuje njen osebni prostor, se spozna na telesno govorico in vedenje mačke, obvlada do mačk prijazne tehnike rokovanja in pristopanja ter se na vedenje mačke ustrezno in primerno odziva.
Tudi sami ponujate dnevne oskrbe mačk na domu. Kako to poteka v praksi?
Mačko obiščem enkrat, dvakrat, lahko tudi trikrat na dan, odvisno od želja stranke, potreb mačke in splošnega povpraševanja po tej storitvi. Vsaka mačka je unikatna in ima specifične potrebe, zato moja načela temeljijo na individualnosti, kar pomeni, da oskrbe prilagodim glede na posamezno mačko. Delujem v skladu z navodili skrbnikov, saj želim, da moja oskrba čim manj odstopa od njihove dnevne rutine. Po želji v oskrbo vključim tudi do mačk prijazno striženje krempljev in dodatno nego. Pristojna sem za aplikacijo zdravil, saj sem izkušnje pridobila med študijem in v Zavetišču za živali Maribor, kjer sem bila zaposlena kot oskrbnica živali. Med vsako oskrbo pozorno spremljam vedenje mačke in se temu primerno odzivam. Spoštujem mačji osebni prostor, zato vanje ne silim, ampak vedno pustim, da me »poiščejo« same. Kakršnakoli vedenjska odstopanja ali posebnosti pa takoj sporočim skrbnikom.
