Spletno nakupovanje je danes samoumevno, prav tako prodaja prek najrazličnejših oglasnikov. Prav tam, kjer poteka največ vsakodnevnih izmenjav, delujejo prevaranti, ki najraje ciljajo na nepazljivost, hitenje in zaupanje. Prevare pogosto sploh niso zapletene, so pa zelo prepričljive, zato jih lahko prepoznamo le tako, da se ustavimo, preverimo in ne sledimo prvemu instinktu (beri: kliku na gumb »kupi«). Pri tem pomagata že preprost razmislek in zavedanje, da prevaranti računajo ravno na to, da bomo hiteli, da stvari ne bomo preverili in da bomo prodajalcu (slepo) zaupali.
Ste v teh dneh na spletu ali družbenih omrežjih našli ponudbo, ki se ji resnično ne morete upreti?
Morebiti celo takšno, za katero se zdi, da je predobra, da bi bila resnična? Potem bi se vam že moral prižgati prvi podzavestni alarm – mogoče pa je vse skupaj prelepo, da bi bilo res. Statistike žrtev spletnih prevar se v teh dneh pospešeno polnijo, zato nikar ne pristanite med njimi. V nadaljevanju vam bomo pokazali, kako prepoznati spletno prevaro.
Vedno preverite, kdo stoji za spletno trgovino
Pri spletnih nakupih je prvo bistveno vprašanje, ali predstavljena trgovina sploh obstaja. Brez heca, to velja najprej preveriti. Ko ima podjetje jasno navedene kontaktne podatke in naslov, ki ga lahko preverite, je to dober znak. Pri lažnih spletnih trgovinah najpogosteje manjka prav to. Podatki so pomanjkljivi, splošni ali pa navajajo podatke podjetij, ki jih v resnici ni na tistem naslovu in podobno. Če se trgovina predstavlja kot slovenska, domena pa je registrirana na kitajskem, je to precej poveden znak, da gre za prevaro. Če je poleg tega zaloga izdelkov nenavadno obsežna, cene pa bistveno nižje od drugih prodajalcev, gre prav tako zelo verjetno za prevaro.
Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost (SI-CERT) redno opozarjajo na najpogostejše spletne prevare pri nakupovanju in prodaji. Spletnim nakupovalcem bi želeli »vcepiti« novo navado oziroma varovalko. »Med spletnimi prevarami so še vedno najpogostejše lažne spletne trgovine, brez preverljivih kontaktnih podatkov, z novimi registriranimi domenami ter z nerealno nizkimi cenami. Uporabnike pozivamo, naj preverijo domeno spletne trgovine in so pozorni na datum ter lokacijo registracije domene,« je nasvet SI-CERT.
Urejena grafična podoba in varnostna ključavnica nista še nista dokaz, da je spletna trgovina legitimna.
Kako torej v praksi preveriti spletno domeno trgovine/ponudnika? Najlažje to storite preko storitve na spletnem naslovu whois.domaintools.com. V iskalno polje vnesete naslov trgovine in preverite, kdaj je bila domena registrirana ter v kateri državi. Če se na spletni strani hvalijo z lokalno večletno tradicijo, domena pa je nova (registrirana le kakšen dan ali teden nazaj) ali registrirana na lokaciji, ki nima nobene povezave s trgovino, obstaja velika možnost, da gre za prevaro.
Zavajajoči komentarji in oglasi
Tudi pri ocenah in mnenjih drugih kupcev bodite kritični. Veliko popolnih ocen, objavljenih v kratkem času in brez konkretnih opisov izdelkov, je praviloma znak, da komentarji (in z njimi kupci) niso pristni. Neredko ocene goljufi pišejo kar sami. Ne pozabite tudi, da oglas ni zagotovilo, da je spletna trgovina resnična. Na spletu lahko oglašuje vsak, ki za oglas plača. Veliko oglasov na družbenih omrežjih pa žal vodi prav v lažne spletne trgovine.
Na spletne prevare niste imuni tudi v primeru, ko so vloge zamenjane – ko npr. vi nekaj prodajate na spletnem oglasniku.
Prevaranti (lahko) nastopajo tudi kot kupci. Tovrstne prevare so zelo razširjene na priljubljenih oglasnikih, kot sta Facebook Marketplace ter Bolha.com. V primeru slednje na SI-CERT beležijo veliko zlorab storitve Brez skrbi, saj tej prodajalci (slepo) zaupajo.
Način prevare je v vseh primerih podoben. Prodajalec objavi oglas. Kupec se oglasi hitro, brez dodatnih vprašanj, pogosto je pripravljen na takojšen nakup. A nato se »zatakne« pri prevzemu. Kupec ponudi, da bo po artikel poslal kurirja, ter pošlje povezavo za potrditev naročila, kjer mora prodajalec za prejem denarja vpisati podatke kreditne kartice. Tega nikar ne storite!
Pravzaprav je nasvet glede prodaje izdelkov prek spletnih oglasnikov nadvse preprost: nikoli ne posredujte podatkov kreditne kartice, niti jih ne vnašajte v kakršnekoli spletne obrazce. V nasprotnem primeru se vam ne piše nič dobrega, saj vam bodo prevaranti spraznili račun oziroma vsa sredstva, ki so na voljo na kartici.
Lažne imitacije bank, pošte, kurirskih služb …
Kot rečeno se lahko za lažne predstavljajo najrazličnejše storitve, povezane z nakupom in prodajo – torej tudi strani bank, Pošte Slovenije in kurirskih služb. Zato od potencialnega kupca, ki vam ponuja povezave, ki vodijo do (ponarejenih) vstopnih strani za spletno bančništvo, takoj odstopite. Takšna prevarantska stran sicer uporablja grafično podobo izbrane banke in zahteva vpis identifikacijskih podatkov za spletno bančništvo (tudi enkratnih kod iz sporočil SMS). A če vse našteto vnesete, bodo napadalci z vašimi podatki hitro vstopili v spletno banko in prenakazali vsa razpoložljiva sredstva na nek tuj račun. Previdnost – in predvsem pozornost na ime domene – ne bosta odveč.
Držite se platforme
Spletne platforme, kot je Bolhina storitev Brez skrbi, vas pri pravilni uporabi ščitijo pred prevaro. Potencialnim kupcem ni treba posredovati telefonske številke, ker lahko cel postopek izpeljete znotraj storitve. Zato se vedno zadržite znotraj uradnega kanala. Če je kupec resničen, to ne bo težava. Prevarantom pa to predstavlja oviro, zato poskušajo pogovor čim prej preseliti drugam in vas prosijo za telefonsko številko. Najpogosteje vas potem kontaktirajo prek mobilnih aplikacij WhatsApp ali Viber. Pošljejo vam sporočilo, ki je videti, kot da ga je poslala Bolha, z lažno povezavo za potrditev nakupa. Stran, ki se odpre, posnema Bolho in zahteva vnos podatkov kreditne kartice.
Da, lahko se zgodi tudi vam!
Spletne prevare so danes oblikovno nadvse prepričljive, povezave so videti prave in komunikacija pogosto deluje profesionalno. Zato nikoli ne predvidevajte, da vas spletna prevara ne more doleteti. »Veliko oškodovancev nam pove, da so bili prepričani, da znajo prepoznati prevaro. Zato nikoli ne podcenjujte tveganja in izdelkov ne naročajte s plačilom po povzetju, ker to ni nadomestilo za preverjanje spletne trgovine. Čeprav tako ne posredujete bančnih podatkov, morate za paket, preden ga odprete, vseeno plačati. Zelo verjetno pa bo v njem ceneni ponaredek ali plastična igrača,« svarijo na spletni strani Varni na internetu.
Recept za varno spletno nakupovanje je zato jasen: vzemite si čas, preverite podatke (posebej, če imate s trgovino ali ponudnikov opravka prvič), ostanite znotraj uradnih kanalov in ne vnašajte podatkov kreditne kartice za prejem denarja. S tem prevarantom vzamete najmočnejše orožje – vašo nepozornost in zaupanje. In pomnite: splet je varen le toliko, kolikor smo pozorni mi sami, zato je vsak preverjen podatek in vsak dodatni premislek najboljša naložba v varno izkušnjo.
