Že leta 2005 je lastnica Pahernikovega posestva Vida Ribnikar, rojena Pahernik, podpisala akt o ustanovitvi Pahernikove ustanove. Pet let kasneje je ta pričela delovati. Namenjena je razvoju sonaravnega gozdarjenja, napredku gozdarskih ved, ohranjanju čistosti narave in prenašanju znanja na mlade. V tujini sicer poznamo nekaj podobnih primerov, a ta je edinstven, saj ga podpira celotno sorodstvo, je povedal Jurij Diaci, član upravnega odbora in novi predsednik. "V današnji družbi si težko predstavljamo, da sploh lahko obstajajo ljudje, ki zmorejo potezo, kot so jo naredili Pahernikovi - da svoje premoženje podarijo za višji cilj," je dodal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.
Dobiček iz gozda, ki se razprostira na 570 hektarjih od Vuhreda do Velike Kope, namenjajo dobrodelni dejavnosti, štipendirajo študente gozdarstva, subvencionirajo pa tudi raziskovalno delo. Od 2010 so dodelili že 42 magistrskih in osem doktorskih štipendij, sofinancirali 130 raziskovalnih del in izpopolnjevanj v tujini v vrednosti od 500 do 6000 evrov, natisnili so tudi strokovne publikacije in učbenike. Vsako leto podelijo tudi več donacij prostovoljnim društvom, šolam in za obnovo kulturnih spomenikov v domačem okolju. Ohranjajo željo Pahernikove družine - podporo gozdarski stroki, za kar bodo tudi v prihodnje zagotavljali 70 tisočakov, tudi za izobraževalni center za razvoj sonaravnega, trajnostnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki ga bodo z občino Radlje ob Dravi in ProSilvo Slovenije izgradili ob radeljskem dvorcu. "Ves denar, ki ga darujemo, dobimo od izkupička gospodarjenja z gozdovi, imamo stalne izvajalce, les prodajamo tudi doma in tako skrbimo za lokalno plemenitenje," je pojasnil Diaci.
Pahernikovi so svoje premoženje podarili za višje cilje širše družbene koristi
Dobro gospodarjenje
"Pahernikov gozd je primer dobrega gospodarjenja, kljub vsem ujmam in ekonomskim pritiskom ter različnim oblikam gospodarjenja v preteklosti," je povedal Diaci in dodal, da jih v prihodnosti čaka velik izziv, ko bodo morali gospodariti bolj intenzivno, če bodo želeli doseči vse cilje. Uporabljati bo treba predvsem vrste, ki so primerne za rastišče, druge, ki niso domače, pa v zelo omejenem obsegu.
"Narava danes od nas ne zahteva samo prilagajanja na področju gozdarstva - vetrolomom, lubadarju in žledolomom -, ampak tudi podnebnim spremembah nasploh," je poudaril Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ni samo ekonomski učinek tisti, ki ga je treba gledati, ampak tudi spoštovati sonaravni glas, ohraniti habitate oziroma naravo, v kateri se bomo tudi sami dobro počutili in jo z veseljem predali potomcem. "Ponosen sem, da smo v današnji družbi iskanja profita zavezani tudi skrbi za naravo, za sonaravno življenje nasploh. Pahernikova ustanova je ena vodilnih na tem področju, Slovenija pa je ena redkih, če ne edina država, ki ima sonaravno gozdarjenje zapisano v zakonu," je zaključil.
Narava, največji laboratorij
Študenti so privilegirani, saj imajo možnost svoje delo opravljati v neposredni povezavi z največjim laboratorijem, naravo, ki jo lahko spoznajo prav v Pahernikovih gozdovih, je zbranim povedal Miha Humar, dekan Biotehniške fakultete. Raziskave v naravi so tudi tiste, ki predstavljajo konkurenčno prednost.
"S pomočjo Pahernikove ustanove smo mladi študentje gozdarstva dobili možnost, da pridemo do res kvalitetne gozdarske izobrazbe, sofinanciranje študija pa nam je doprineslo več časa, ki smo ga lahko koristno namenili poglabljanju znanja," je pojasnila štipendistka Mateja Kišek, ki priznava, da bi si mnogi mladi doktorski študij gozdarstva sicer težko privoščili. Tudi v raziskavi, ki jo je opravila v magistrski nalogi, je preučevala ploskev oziroma drevo iz Pahernikovih gozdov. Danes se Kišekova, profesorica v gozdarskem programu Lesarske šole Maribor, skupaj z dijaki pod vodstvom revirnih gozdarjev pogosto odpravi na ekskurzijo v Pahernikove gozdove. Želi si, da bi tudi dijaki ponotranjili idejo sonaravnega gospodarjenja.
Objekt si z veseljem ogledujejo tudi Slovenci, ki pogosto dvomijo, da sodobni gozdarji sploh znajo z gozdom, še raje pa si ga ogledujejo tuji strokovnjaki, ki ga pogosto cenijo bolj, kot znajo domorodci ceniti sami sebe. "Priznavajo pa nam tudi t. i. slovensko gozdarsko šolo kot eno od optimalnejših perspektiv za gozd v prihodnje, ob čemer je še nam nekoliko nerodno," je zbranim še povedal Oražem.
