»Incidenca raka prostate v Sloveniji znaša 79,3 moškega na sto tisoč prebivalcev, v Evropi pa 63,4,« pojasnjuje mag. Čarmanova. Še bolj zbujajo skrb podatki o umrljivosti: v Sloveniji zaradi raka prostate umre 14,9 moškega na sto tisoč prebivalcev, kar pomeni več kot 400 smrti na leto. V Evropi je ta številka nižja – 11,1 na sto tisoč.
Kljub temu so napovedi za moške z diagnozo raka prostate danes dobre: petletno preživetje v Sloveniji dosega kar 93,7 odstotka. Večina moških, zlasti tistih, pri katerih bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, živi še dolga leta.
Zakaj je zgodnje odkrivanje tako pomembno
Po besedah mag. Janke Čarman je preživetje močno povezano s tem, kdaj je bolezen odkrita. »Če je rak še omejen na prostato ali bližnje bezgavke, je zdravljenje zelo učinkovito. Pri moških, pri katerih se bolezen razširi v oddaljene organe (metastazira), je prognoza slabša – čeprav se tudi pri metastatskih oblikah preživetje postopno izboljšuje zaradi novih zdravljenj.«
Se rak prostate lahko prepreči?
Dr. Čarmanova pojasnjuje, da raka prostate ni mogoče preprečiti, saj na glavne dejavnike tveganja – starost, dednost in rasa – ne moremo vplivati. Čeprav zdrav življenjski slog pozitivno vpliva na splošno zdravje, žal ni trdnih dokazov, da bi s prehrano ali gibanjem lahko zmanjšali tveganje za nastanek raka prostate.
Rak prostate – ni vedno enako nevaren
Rak prostate ni ena sama bolezen, temveč zelo raznolika skupina bolezni. Nekateri moški imajo nizkorizično obliko raka, ki napreduje počasi. Podatki raziskav so pokazali, da moški z nizkorizično boleznijo ne potrebujejo takojšnjega zdravljenja, temveč zadostuje pristop, imenovan aktivno spremljanje. »S tem se izognemo negativnim posledicam zdravljenja, ki jih vsako zdravljenje lahko prinese, ne da bi vplivali na preživetje,« razloži dr. Janka Čarmana in pove, da so takšna tudi priporočila evropske urološke zveze.
| Raziskava PROTECT, ki je spremljala moške z nizkorizičnim rakom prostate 15 let, je pokazala, da je bila umrljivost v vseh skupinah (zdravljenih kirurško, z obsevanjem ali le aktivno spremljanih) enako nizka. To pomeni, da se pri teh moških zdravljenje lahko odloži – s tem se izognejo morebitnim zapletom zdravljenja in ohranijo kakovost življenja, ne da bi vplivali na preživetje. |
Seveda pa to ne velja za vse. Moške z visokorizično ali napredovalo obliko bolezni je treba zdraviti čim prej, saj jim pravočasna diagnostika in zdravljenje lahko rešita življenje.
Priložnostno (neorganizirano) presejanje za raka prostate ima lahko tudi negativne posledice
Kot pravi mag. Janka Čarman, se v zgodnji fazi rak prostate ne kaže s težavami ali pa so simptomi in znaki neznačilni, pogosto povezani z drugimi boleznimi, kot so okužbe sečil in podobno. »Namen presejalnega programa za odkrivanja raka prostate je odkriti bolezen pri tistih moških, ki jim rak ogroža življenje in potrebujejo zdravljenje. Organizirano presejanje se je pokazalo kot koristno, saj zmanjšuje število napredovalih primerov in umrljivost zaradi raka prostate. Trenutno razširjeno priložnostno presejanje nima povsem jasne koristi v zmanjšanju umrljivosti, hkrati pa pomeni večje tveganje za čezmerno diagnostiko in zdravljenje kot organizirano presejanje, s tem pa tudi morebitne posledice zdravljenja,« pravi onkologinja.
Zaradi dokazanih koristi organiziranega presejanja in predvsem razširjenega priložnostnega presejanja je svet evropske komisije za presejalne programe za raka državam članicam naložil proučitev izvedljivosti in učinkovitosti organiziranega presejanja za raka prostate s testom PSA in slikovno diagnostiko MRI.
Slovenska raziskava PRO-PETER – prvi korak k organiziranemu presejanju za raka prostate
Slovenija je bila v pripravo evropskih priporočil aktivno vpeta in tako že izvaja postopno preverjanje uvedbe organiziranega presejalnega programa za raka prostate. Pod vodstvom Onkološkega inštituta Ljubljana se pravkar začenja prva raziskava, v katero bo povabljenih deset tisoč naključno izbranih moških, starih od 50 do 69 let, iz ljubljanske regije.
Doc. dr. Urška Ivanuš, vodja Državne komisije za presejanje in vodja programa ZORA, pojasnjuje, da bodo rezultati ključni za odločitev, če in kako bo Slovenija uvedla državni program organiziranega presejanja za raka prostate: »Gre za manjšo raziskavo, v katero se moški ne morejo sami prijaviti. Izbrali in vabili jih bomo naključno, saj bomo le tako lahko zagotovili dovolj podobne pogoje, kot bi bili v organiziranem presejanju.«
Raziskavo izvajajo pod okriljem projekta ProSCREEN, ki ga financira Mednarodna zveza za obvladovanje raka, in projekta PETER, ki ga podpirajo MZ, ARIS in ZZZS. Aktivnosti potekajo tudi v sklopu projekta ICSIS, ki ga financira Evropska unija prek instrumenta za tehnično podporo, v tesnem sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (IARC/SZO) ter z Erasmusom MC Rotterdam.
Cilji programa PETER in prihodnost presejanjaMag. Janka Čarman pravi, da bo na podlagi rezultatov raziskave PRO-PETER sledila nacionalna pilotna raziskava, nacionalni program pa bo sledil mednarodnim priporočilom in najnovejšim dognanjem, zato se bo njegova zasnova do uvedbe lahko še spreminjala. Glavni cilji nacionalnega presejalnega programa bodo:
|
»Z organiziranim presejalnim programom želimo doseči, da bo rak prostate odkrit pravočasno – pri tistih moških, ki potrebujejo takojšnje zdravljenje ‒, hkrati pa se izogniti nepotrebnim zdravljenjem,« poudarja mag. Janka Čarman.
