(TEST) Dacia spring je ta hip najcenejši elektromobil na trgu

Spring se glede opremljenosti v marsičem vrača desetletje, morda tudi dve v preteklost. Marsičesa, kar se danes zdi že skoraj samo po sebi umevno, nima. Denimo zložljivega ključa, deljivega naslonjala zadnje klopi, usnja na volanskem obroču in še česa. A od vsega velja morda pograjati zgolj troje.

Nima potovalnega računalnika. Še posebej pri električno gnanem avtomobilu je spremljanje trenutne (in povprečne) porabe zelo pomembno, saj gre za avtomobil s kratkim dosegom in dolgim polnjenjem na polnilnici, ki jo je nekje na poti treba najprej najti. In navsezadnje gre zgolj za program, ki v koncernu že obstaja, ustrezen zaslonček zanj pa spring ima. Nima tudi prostora, namenjenega plastenki, pa gre vendarle le za malo drugačen odlitek plastičnega dela – denimo vratnih oblog.

Tretja stvar so gume, ki so tu kitajskega porekla (Linglong) in ki se v nekaterih trenutkih vedejo nenavadno. Škoda, saj ima spring dobra podvozje in volan, pa tudi pogon je spodoben. Z mesta sicer ne zmore hipno pospešiti, čeravno se zdi, da je v motorju zadosti navora, je pa v splošnem do kakih 70 kilometrov na uro dovolj živahen že v načinu ECO.

Zato je spring prijeten za vožnjo, lahkoten in z rajdnim krogom le 9,6 metra okreten. Tudi položaj za volanom je kljub nenastavljivosti obroča in nekoliko tesnem delu okoli stopalk zgleden in ergonomija je v splošnem zelo dobra. Pri Dacii tudi očitno dobro vedo, da ni treba dosti, le nekaj dekorativnih oranžnih elementov, da se zdi notranjost očesu prijetna.

S polno baterijo tudi brez pretiravanja s počasno vožnjo zlahka prevozi več kot 200 kilometrov v mest - in tu kaže potegniti vzporednico z električno gnanim twingom. Spring ima namreč za 5,5 kilovatne ure večjo kapaciteto baterije, 142 kilogramov manj mase, a za skoraj polovico manjšo moč motorja. Zato je jasno, da ima spring daljši doseg, a mu na naših avtocestnih vzponih hitro zmanjka zmogljivosti, čeprav je motor ob izklopljenem načinu ECO zmogljivejši in na ravninah uspešno ohranja hitrost kakih 120 kilometrov na uro. A se kaže takega početja izogibati, saj se v tem primeru pogonska baterija hitro izprazni. Ta se na hitri polnilnici napolni v slabi uri, na domači (10 A) pa v 13 urah in pol.

Ne bi bilo pošteno, če ne bi našteli še nekaj prednosti. Navduši učinkovitost (le enega) brisalnika prednje šipe s trapezoidnim mehanizmom. Prav tako navduši z meniji za upravljanje s ključkom USB, boljšimi kot pri imenitnejših znamkah. Ima štiri električno pomične šipe, kamero za vzvratno vožnjo in navigacijsko napravo, ki opozarja na stoječe radarje. Ima vrtljiv gumb za menjalnik, ki navduši z ergonomijo. In klimatsko napravo, ki začne hitro ogrevati notranjost.

Če se je v obilici podatkov izgubilo: spring je za vožnjo prijeten avtomobil, z dovolj opreme za nestresno vožnjo, z dovolj prostora za štiri potnike ter za njihovo prtljago in z dovolj veliko baterijo za mesto ter za podeželske ceste. Pa še najcenejši elektromobil je.