Ste se kdaj vprašali, zakaj imate pred pomembnim dogodkom "metuljčke v trebuhu" ali zakaj vam stres dobesedno udari na želodec? Odgovor ni zgolj v pregovorih, temveč v zapleteni biologiji, ki jo znanstveniki šele v zadnjih letih zares razumejo. Naše telo je namreč dom milijardam mikroorganizmov, ki ne skrbijo le za prebavo nedeljskega kosila, temveč neposredno upravljajo z našim razpoloženjem, spominom in celo nivojem energije.
Strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, da so naša črevesja pravzaprav naši "drugi možgani". Čeprav se sliši neverjetno, ta dolga cev v naši trebušni votlini gosti med 10¹² in 10¹⁴ bakterij, glivic in virusov. To je ogromna številka, ki presega število celic v našem telesu. Kot poroča hrvaški javni HRT, ki je o tej temi gostil docentko Nino Bašić Marković, ima vsak posameznik popolnoma edinstveno mikrobioto – tako specifična je, da bi jo lahko primerjali z našim prstnim odtisom.
Ti mali podnajemniki v našem telesu opravljajo ključne naloge: presnavljajo hrano, proizvajajo vitamine skupine B in vplivajo na to, kako učinkovita bodo zdravila, ki jih zaužijemo. Kar 80 odstotkov našega imunskega sistema je prav v črevesju. Ko se tam poruši ravnovesje, ne dobimo le prebavnih motenj, temveč postanejo pogostejše okužbe, alergije in nadležna kronična utrujenost, ki se je ne moremo znebiti niti s spanjem.
Tovarna sreče se skriva v prebavilih
Morda najpomembnejše odkritje zadnjih let je povezava med črevesjem in našim psihičnim počutjem. Ne gre le za metaforo. Črevesje in možgani so fizično povezani preko vagusnega živca, komunicirajo pa tudi s hormoni. Ste vedeli, da se kar 85 do 95 odstotkov serotonina (hormon sreče) proizvede v črevesju in ne v možganih? Tudi drugi pomembni nevrotransmiterji, kot sta dopamin in melatonin (ki uravnava spanje), so tesno povezani z delovanjem naše mikrobiote.
Prav zato strokovnjaki opozarjajo na pojav tako imenovanih "psihobiotikov". Gre za specifične seve probiotikov, ki lahko pomagajo zmanjšati anksioznost, izboljšati koncentracijo in pregnati tisto znano "možgansko meglo", s katero se sooča vse več ljudi, še posebej po prebolelem covidu. Če ste torej pozabljivi, razdražljivi ali slabo spite, težava morda ni v vaši glavi, ampak v pomanjkanju določenih dobrih bakterij. Vendar pozor – to ne pomeni, da lahko kar vsi po vrsti jemljemo enake probiotike. Različne težave zahtevajo različne seve, zato univerzalne čudežne tabletke ni.
Zdravnica Bašić Marković opozarja, da so temelji za našo mikrobioto postavljeni že v prvih treh letih življenja. Na to vpliva vse: od načina rojstva (vaginalni porod ali carski rez) do dojenja in uporabe antibiotikov v otroštvu. Kasneje v življenju pa na stanje v našem trebuhu najbolj vplivajo stres, spanje in seveda prehrana.
Po 65. letu potrebujemo drugačno strategijo
Staranje prinaša spremembe tudi v naš mikrosvet. Po 65. letu se raznolikost črevesnih bakterij naravno zmanjša, kar lahko vodi do blagih kognitivnih motenj. Ravno zato je v zrelih letih še toliko bolj pomembno, da z zdravim življenjskim slogom podpremo svoje telo. To ne pomeni nujno dragih prehranskih dodatkov, temveč predvsem vnos raznolike hrane, bogate z vlakninami, in izogibanje predelanim živilom.
Če se soočate s simptomi, kot so možganska megla, izčrpanost ali nespečnost, strokovnjaki svetujejo, da ne posegate takoj po uspavalih ali pomirjevalih. Morda je čas za spremembo jedilnika in posvet o ustreznih probiotikih. Nenazadnje, če so črevesja naši drugi možgani, si zaslužijo vsaj toliko skrbi in pozornosti kot tisti v glavi.
