Ford je takratnega caprija na salonu avtomobilov v Bruslju pokazal daljnega leta 1969 in tega so v treh izdajah na trgih po svetu ohranjali 17 let, natančneje do 19. decembra 1986, ko so v tovarni v Kölnu sestavili zadnji primerek. V tem obdobju so po vsem svetu prodali skoraj 1,9 milijona vozil, zadnjega (model Capri 280) pa so kot novo vozilo registrirali 20. novembra 1989.
Novi capri je od njega oddaljen svetlobna leta, a so pri Fordu kljub temu prepričani, da bosta ime in oblikovna zasnova na nek način pripomogli k večji prepoznavnosti in nenazadnje k prodajni uspešnosti. Pa vendar so pri slovenskem Fordu precej realni, kar se tiče prodajnih načrtov, zato napovedujejo, da bodo na mesec prodali 5 do 10 primerkov, in pravijo, da bodo zadovoljni, če bodo ob koncu leta zabeležili vsaj 50 prodanih caprijev.
Kupejevski SUV je tako kot njegov brat explorer izdelan na znani namenski MEB platformi za električna vozila, ki jo je razvil in fordovcem posodil koncern Volkswagen. Pri Fordu so zavihali rokave in sami poskrbeli za obliko, ki oblikovno odstopa od brata explorerja, obenem pa je ta za 16 centimetrov daljši in v dolžino meri 4,63 metra. Razlika v dolžini je posledica daljšega zadnjega previsa pri capriju, saj imata oba modela enako medosno razdaljo (2767 mm). Štiri LED luči spredaj so posvetilo slavni preteklosti, prav tako maska, ki so jo nekoč označili za pasjo kost. Ime modela je vtisnjeno v odbijač. Zadnje luči so prav tako narejene v spomin na original, enako velja za črno pleksi plastiko med njimi, na kateri sta ime Capri in tretja zavorna luč.
Potniška kabina ima povsem enako zasnovo kot pri explorerju. Tu ni večjih posebnosti. Ponuja dovolj prostora in digitalizirano voznikovo okolje, hkrati pa pri Fordu izpostavljajo še urejena odlagalna mesta, kot je na primer predal med sprednjima sedežema, kjer je v 17-litrskemu prostoru možno odložiti prenosni računalnik. Izstopa še pokončni 14,6-palčni zaslon, ki je rahlo nagnjen, a se ga da dvigniti in potem se pod njim pojavi še skrit odlagalni prostor. Osnovni volumen prtljažnika znaša 572 litrov, s čimer je za 100 litrov večji od prtljažnika svojega klasičnega brata, dodatno uporabnost pa povečujejo še dvonivojsko dno v prtljažniku, odprtina za smuči v naslonu zadnje klopi, možnost namestitve strešnega kovčka ali vlečne kljuke (1150 evrov), ki ima zgornjo omejitev vleke pri 2100 kilogramov.
Tudi kar se tiče pogonske tehnike je bolj ali manj vse znano. Osnovna različica le z enim električnim motorjem razvija 125 kilovatov moči in je vezana na 52 kWh baterijo, stopnico višje je verzija z 210-kilovatnim motorjem v kombinaciji s 77 kWh baterijo, ki po tovarniških podatkih omogoča največji doseg - 627 kilometrov. Štirikolesno gnana različica ima dva motorja, 250 kilovatov skupne moči in 79 kWh baterijo z dosegom 591 kilometrov po protokolu meritev WLTP. Moč polnjenja baterij je odvisna od različice in se giblje med 115 in 185 kilovati.
V Sloveniji je capri na voljo v dobro opremljeni vstopni verziji in v različici Premium. Serijska oprema je skoraj popolna – zajema električno nastavljive športne sedeže (voznikov omogoča tudi masažo), ogrevanje volana in sedežev, navigacijo, aktivni tempomat in celoten nabor asistenčnih ter varnostnih sistemov. V najvišjem nivoju opreme so še avdio sistem B&O, matrični LED žarometi, električno odpiranje prtljažnika, notranja ambientalna osvetlitev in 20-palčna kolesa. Na seznamu doplačil so tudi toplotna črpalka (1220 evrov), panoramska streha (1380 evrov), ergonomska sedeža (paket stane 770 oziroma 1220 evrov) in projekcijski zaslon podatkov na sprednjo šipo (1830 oziroma 1380 evrov). Cena caprija je nekoliko višja od cene explorerja in znaša dobrih 39 tisočakov. A če se kupec odloči za financiranje, se cena zniža na 35.220 evrov, v tem primeru pa lahko pridobi še 6500 evrov spodbude državnega Borzena, s čimer začetna cena caprija pade pod 30 tisoč evrov.
