Medicina nam omogoča, da živimo vse dlje in tudi dlje ohranjamo fizično zdravje, zato se v starosti pogosto zgodi, da človeku prej kot telesne sposobnosti opešajo umske. Ko nekdo ne zmore več upravljati svojih financ, odločati o pravnih zadevah in podobnem, je prav, da za to poskrbi nekdo, ki mu tak človek (lahko) zaupa. Pravno se prenos pravice do odločanja o odrasli osebi imenuje postavitev pod skrbništvo, postopek pa je v naši zakonodaji natančno določen.
"Postavitev pod skrbništvo pomeni, da sodišče osebi zaradi omejene zmožnosti odločanja, ki je posledica bolezni, duševne motnje ali kognitivnega upada, določi skrbnika, ki ji pomaga ali v določenih primerih prevzame odločanje na nekaterih življenjskih področjih," razlagajo v Referatu skrbništva na Centru za socialno delo (CSD) Maribor. Skrbnik ureja predvsem tiste zadeve, pri katerih oseba ne zmore odločati sama. Če oseba lahko sama sprejema odločitve na določenem področju, skrbnik na tem področju nima pristojnosti. Skrbništvo je torej lahko delno ali popolno, odvisno od skrbnikovih nalog, ki jih sodišče v sklepu natančno opredeli na podlagi predhodno pridobljenega mnenja sodnega izvedenca. "Skrbnik pri varovancu še vedno krepi njegove lastne sposobnosti, ga pri tem usmerja oziroma si prizadeva za njegovo čim bolj samostojno življenje v obsegu, ki ga ta še vedno zmore," opisujejo na CSD.
O sposobnostih presoja sodišče
Kaj posameznik še zmore, torej presodi sodišče na podlagi mnenja sodnega izvedenca, ki je klinični psiholog ali psihiater, pa tudi glede na zdravstveno dokumentacijo in mnenje CSD, pogovor z osebo in njenimi bližnjimi. Sodni izvedenec in CSD pripravita svoje mnenje za sodišče na podlagi osebnega razgovora z osebo, ki naj bi bila postavljena pod skrbništvo. Zelo redko posameznik sam zaprosi za skrbnika, dodajajo na CSD, najpogosteje to storijo družinski člani, sorodniki, CSD ali druge institucije, ki osebo že obravnavajo. Na sodišče podajo predlog za skrbništvo, če opazijo, da oseba ne zmore več sama zastopati svojih pravic in koristi.
Skrbnik lahko postane polnoletna oseba, ki je zanesljiva, poštena in sposobna za opravljanje nalog skrbnika. Največkrat je to odrasel otrok osebe, partner, sorodnik, lahko pa tudi druga oseba ali institucija, najpogosteje je to CSD, če oseba nima nikogar drugega, ki bi to vlogo lahko prevzel. "Skrbnik ne more biti oseba, ki ima z varovancem sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali pogodbo o preužitku, ki ni poslovno sposobna ali ji je bila odvzeta starševska skrb," poudarjajo na CSD.
Ravnati mora v korist varovanca
Med naloge skrbnika sodi, da zastopa varovanca pred upravnimi in sodnimi organi, upravlja njegovo premoženje, skrbi za osebne pravice in sodeluje s CSD. Pri tem ne sme ravnati v nasprotju z voljo in koristjo osebe. Prav tako mora za vsa pomembnejša opravila, na primer dvige vešjih denarnih zneskov, sklepanje pravnih poslov in podobno, pridobiti soglasje CSD.
V zakonodajo je vpisana tudi varovalka, ki naj bi preprečevala zlorabe nemočnih oseb. Skrbnika nadzoruje CSD, ki je dolžan spremljati njegovo delo, vsaj enkrat letno zahtevati poročila o delu in finančna poročila, posredovati ob zaznavi zlorab ali zanemarjanju. "Če skrbnik ravna v škodo varovanca, ga lahko CSD predlaga za razrešitev, o tem pa odloči sodišče. Zlorabe so sicer redke, a se dogajajo – predvsem pri finančnem izkoriščanju," navajajo v Referatu skrbništva. Zaznavajo jih denimo po pritožbah drugih družinskih članov, ob neobičajnem finančnem poslovanju ali drugih pridobljenih informacijah. "Iz doma starejših občanov nas na primer opozorijo, da nastajajo dolgovi pri plačilu, kljub temu da ima varovanec urejen trajnik in bi moral imeti zadosti denarja za poplačilo dolga. Takrat CSD od banke pridobi bančne izpiske, iz katerih je razvidno, ali so bili dvigi neupravičeni. Če se pokaže, da je skrbnik opravljal neupravičene dvige in s tem povzročil škodo varovancu, CSD poda sodišču predlog za razrešitev skrbnika in kazensko ovadbo," pojasnjujejo.
Zaželeno je, da živi blizu
V praksi je običajno, da skrbniki ostarelih staršev postanejo njihovi odrasli otroci, saj je bližnja sorodstvena zveza prednostna za določitev skrbnika. Ni nujno, da skrbnik živi z varovancem ali v isti občini, v praksi pa je bližina zaželena, saj tako skrbnik lažje izvaja nadzor, obiskuje osebo, ureja zadeve in podobno. Za varovanca, ki nima lastnih otrok ali otroci ne želijo prevzeti skrbništva zanj, lahko to vlogo prevzame tudi drug sorodnik ali prijatelj. Kadar oseba nima nobenega svojega bližnjega, ki bi to vlogo želel prevzeti ali bi bil zanjo primeren, lahko sodišče postavi za skrbnika tudi institucijo, najpogosteje je to krajevno pristojen CSD.
Tudi o namestitvi v institucijo odloča sodišče
Marsikateri starostnik se boji prepustiti skrb zase svojim bližnjim, ker ga je strah, da ga bodo ti proti njegovi volji namestili v domu za starostnike ali drugi ustanovi. Na Centru za socialno delo opozarjajo, da ti zadevi nista neposredno povezani. "Kadar varovanec odklanja zdravljenje ali namestitev v institucijo, skrbnik nima nikakršne moči, da bi to dosegel. Prednost je namreč treba dati avtonomiji varovanca. Če skrbnik meni, da bi bilo kljub temu treba varovancu zagotoviti določeno zdravljenje oziroma namestitev v institucijo, se lahko obrne na sodišče, to pa bo o zdravljenju oziroma nameščanju v institucijo brez privolitve odločalo v posebnem postopku. Pogoj za sprožitev tega postopka ni vezan na skrbništvo, torej ni potrebno, da je oseba postavljena pod skrbništvo, da se tak postopek lahko sproži," razlagajo v Referatu skrbništva na CSD Maribor.
