Poslovna programska oprema je za podjetja nujno zlo – brez nje ne gre več. Samo pomislite, koliko različnih programov vi uporabljate pri svojem delu – in koliko zanje odšteje podjetje. Da, licenčna skladnost je iz leta v leto dražja. A ne rabi biti – če se podjetje odloči za nakup bistveno cenejše rabljene licenčne programske opreme, ki je po funkcionalnosti seveda enaka novi. Za razliko od rabljenega avtomobila ali knjige se program pač ne obrabi, poškoduje itd.
Prihranki tudi več kot 80 %
»Z nakupom rabljenih licenc na sekundarnem trgu lahko podjetja prihranijo ogromno denarja, neredko 70 %, nekateri celo 80 in več odstotkov, odvisno od tega, koliko jih je prvi ponudnik ’ožemal’,« nam je zaupal Jakub Šulák, direktor podjetja Forscope, ki poudarja, da je najelegantnejši in najbolj smotrn način prav nakup rabljene programske opreme, saj se ta v ničemer – razen v ceni – ne loči od nove.
»Podjetja pogosto niti ne vedo, da lahko tudi v hibridnih okoljih – torej kombinaciji oblačnih storitev in lokalne infrastrukture, uporabljajo licence, ki jih dobavijo sama in tako znatno prihranijo v primerjavi z nakupom novih licenc s strani ponudnika, še posebej če uporabljajo le delček funkcionalnosti poslovne programske opreme,« pravi Šulák. In ima prav. Delo s pisarniškimi dokumenti je praktično enako učinkovito, če ga uporabnik opravlja v pisarniški zbirki Microsoft Office 2019 ali 2021 ali pa v najnovejši. Enako velja za strežniške rešitve. Microsoft SQL Server 2019 ali 2022 sta prav tako zanesljiva rešitev za podatkovne baze kot najnovejša inkarnacija. Vse omenjene rešitve pa so kot rabljena programska oprema na voljo »za drobiž« v primerjavi z nakupom nove licence.
Prihranki tudi pri naročniških modelih
Veliko podjetij s tisoč in več zaposlenimi ter par ali celo ducat podružnicami je navzven videti kot »licenčni kaos«. Ogromno je naročnin – podjetja pogosto ne vedo niti, kdo kaj uporablja, če sploh. Oblačna okolja so za podjetja v nekaj letih postala zelo draga, posebej tam, kjer ni posebnega nadzora in lahko zaposleni na službeno kartico naklikajo vse, kar si zaželijo – tudi programsko opremo oziroma storitve iz oblaka. In teh virov, ki so jih najeli v oblaku, nato ne ugasnejo – če je šlo zgolj za testiranje ali občasno uporabo …
»Mi takšna okolja temeljito analiziramo, preučimo ter preverimo, ali zaposleni programsko opremo uporabljajo in kako. Tako zelo natančno ugotovimo, česa imajo preveč in česa premalo,« pravi sogovornik in nadaljuje: »Po potrebi pri ponudnikih naročnin na programsko opremo tudi izposlujemo boljše cene/pogoje zanje. V teh primerih prihranki naših strank znašajo okoli 30 % letno.«
Previdnost ne bo odveč
Vseeno pa nakup rabljene programske opreme zahteva nekaj previdnosti, saj morajo podjetja preveriti svoje partnerje/dobavitelje, da ostanejo pravno in licenčno skladna. Na tem trgu je namreč veliko ponudnikov, ki stranke »naplahtajo«, prodajo jim samo ključ do programske opreme, a ne tudi licence za njeno uporabo. To pa je podobno, kot bi kupili le ključ od avtomobila ne pa celega vozila. Seveda takšni nakupi ne prestanejo revizije in za podjetje ter odgovorne sledijo kazni.
»Previdnost vsekakor ne bo odveč, saj je na trgu veliko nelegalne programske opreme. Ta povzroča veliko škodo podjetjem, ki »kupujejo zgolj ključe« brez ustreznih licenc. A, kot sam rad pravim, imamo le enega konkurenta na trgu – to je nepoučena stranka. Rabljena programska oprema bi namreč morala biti v očeh podjetij nadvse privlačna, saj je bistveno cenejša, a za razliko od vozil, knjig in drugih fizičnih izdelkov, ni poškodovana, delno delujoča ipd., torej predstavlja varen nakup.«
Forscope zaupajo … vsi
Vas zanima, kdo danes kupuje rabljeno programsko opremo? Vsi, ki bi radi nekaj prihranili. Poleg zasebnih podjetij, med katerimi prednjačijo srednja in velika podjetja, so stranke podjetja Forscope tudi mesta, občine, bolnišnice, energetska podjetja in številni drugi.
»Vsak dan vidimo, koliko so vsi ti subjekti obremenjeni z licencami, mi pa jim dostavimo isto uporabno vrednost po nižji ceni. Nekateri so sicer sprva skeptični glede rabljene programske opreme, a po pravnih zagotovilih prevlada motiv prihrankov,« pojasni Šulák in zaključi: »Strankam pokažemo, da obstaja alternativa. Za ponudnike poslovne programske opreme seveda obstaja samo en način pridobitve, uradni prodajni kanal, ki pa je za podjetja precej drag in vedno dražji. Mi jim zato pokažemo cenejšo pot, povsem legalno. Ni treba vedno znova kupiti novih licenc, lahko »prineseš in uporabiš« tudi svoje/stare. To je za marsikatero podjetje pravo razodetje, zato nam vse pogosteje zaupajo upravljanje licenčne skladnosti, saj vidijo, da to področje zahteva strokovni pristop.«
