Zgodba o kmetiji, ki so jo pred dvema letoma postavili na do takrat praznem travnatem pobočju hribčka na Gornjem Seniku v Porabju na Madžarskem, je podobna pravljici. A resničnost je daleč od pravljice, to dobro ve Andreja Kovač, direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina (RASK).
Gostje predvsem Madžari
Delujejo kot turistična kmetija, kajti na kmetiji sta na voljo tudi dva apartmaja. V osnovi naj bi bila kmetija odgovor na vprašanje, kako moderno kmetovati na območju krajinskega parka. "Za vzorčno slovensko kmetijo sicer vedo mnogi v Sloveniji, saj se je o tem veliko pisalo, toda gostov iz Slovenije nimamo ravno veliko. Jih je pa precej iz osrednje Madžarske, saj se jim zdi zanimivo bivati v tem naravnem okolju in za mnoge dokaj neznanem delu Madžarske, tu so sredi neokrnjene narave in blizu mej. V madžarskih medijih smo bili izjemno dobro predstavljeni, sodelovali smo v eni najbolj znanih kulinaričnih oddaj, ko so snemali oddajo pri nas, in to nam je prineslo še večjo publiciteto," pove Kovačeva. Tako je kmetija danes že dokaj dobro umeščena na turistični zemljevid. Njena največja posebnost je, da je skorajda samooskrbna kmetija in da lahko v kuhinji pripravijo meso živali, ki jih redijo na kmetiji. In kakšni turisti prihajajo na kmetijo? "Različni, so raziskovalci, kolesarji in popotniki. Imamo take, ki že marca rezervirajo za junij in v poletnem času rezervirajo za september. Imamo pa tudi take, ki rezervirajo v zadnjem trenutku ali le nekaj dni prej, ki točno vedo, kdaj in kam želijo iti. Prepričana pa sem, da je vedno za vse zelo pomembno, kakšen stik imamo z gosti. Čeprav nam to vzame veliko časa, je zelo pomembno, da se na primer pri zajtrku z gostom pogovarjaš, mu svetuješ, kam naj gre, kaj naj si ogleda. Pri nas je navada, da turiste, ki prihajajo k nam za več dni, malo usmerjamo, da si v tem času, ko so v Porabju, ogledajo pokrajino, gredo v Avstrijo pa tudi v Slovenijo. Prav zdaj imamo dve družini in ena se je odločila za obisk Grada, potem pa naj bi šli še v Dobrovnik. Če turistu ponudiš tudi te informacije, si mu bližje, hkrati pa s tem bolj pritegnemo k sodelovanju tudi druge ponudnike. Kajti če želimo doseči turistični razvoj, moramo sodelovati prav vsi, ki delamo v turizmu, le tako je ponudba lahko dovolj raznovrstna in zanimiva," je prepričana Kovačeva.
Nujno je sodelovati
Žal se kmetija - tako kot druge v pokrajini - ubada tudi s tegobami, kot sta pozeba in suša. Cilj bodo dosegli takrat, ko bodo obdelovali več kot 35 hektarjev zemlje in imeli v hlevu več kot 15 krav dojilj in 14 telet na leto, takrat bo kmetijski del namreč povsem rentabilen. Po besedah Kovačeve bodo ta cilj dosegli čez leto dni. Ker kmetijski del za zdaj še ni rentabilen, so prejeli nekaj denarja za kritje tega primanjkljaja.
Drugače je s turističnim delom kmetije, saj dobro posluje. A o povečanju števila postelj za zdaj ne razmišljajo. "V začetku smo sicer razmišljali tudi o tem, da bi imeli še več postelj, toda zdaj smo odločeni, da ne, kajti v tem primeru bi kmetija izgubila ves svoj čar. Gostje lahko prespijo tudi v šotorih ob kmetiji ali na skednju. Gostili smo že 50 kolesarjev, ki so tako prespali, in to bomo ponujali tudi v prihodnje. Na kmetiji pa bomo imeli le dva apartmaja. Ko bo na prodaj, želimo odkupiti hišo ob kmetiji in morebiti bomo tam uredili dodatna prenočišča. Na tej kmetiji pa ne," je odločna Kovačeva, ki se zelo zaveda, da je treba poleg prenočišč poskrbeti tudi za ponudbo drugih zanimivosti.
Zato so zelo dobrodošli novi projekti, kakršen je Green Exercise, v okviru katerega bodo uredili devet zelenih parkov (v Sakalovcih, pri vzorčni slovenski kmetiji, pri Lipi v Monoštru in pri muzeju na prostem na madžarski strani ter na slovenski strani pri gradu Grad na Goričkem, v Martjancih, Prosenjakovcih in Markovcih), nove turistične produkte in pakete, dve kolesarski počivališči in kolesarske poti.
Kovačeva je prepričana, da je prihodnost Porabja v izboljšani turistični ponudbi: "To pomeni veliko za celotno Porabje, kajti drži, kar je povedal župan Dolnjega Senika Zsolt Monek: 'Če si sam, je vse težko, če pa pri delu sodeluje več ljudi, organizacij, lahko premagaš vse, je vse lažje.' To je osnova za vse, ki delamo na področju turizma, kajti naša ponudba je lahko bogata le, če se vsi ponudniki med sabo povežemo. Torej nekdo, ki je nekaj dni na naši kmetiji, se bo vrnil le, če mu bom ponudila tudi programe v sosednjih vaseh, regiji in sosednjih državah. Zato je pomembno, da smo med sabo povezani, da vemo, kje se kaj dogaja, in prodajamo celotni produkt, torej vse skupaj, ne pa samostojno."
