Za mnoge ljudi je lastna hiša ali stanovanje več kot le nepremičnina, saj jim lastna streha nad glavo pomeni varnost, zagotavlja udobje in ohranja spomine. Po raziskavah, narejenih v Nemčiji, si približno dve tretjini starejših od 60 let želi v svojem domu preživeti jesen življenja.
Po navedbah nemškega statističnega urada v lastni nepremičnini biva okoli 42 odstotkov gospodinjstev v Nemčiji. V Sloveniji, kjer v lastni nepremičnini živi dobrih 80 odstotkov ljudi, je želja po bivanju doma prav tako pogosta. A kako realna je ta želja, če stopnice, kopalnica, ogrevanje ali dostop do hiše ne ustrezajo več zahtevam starosti? In predvsem: ali so na voljo zadostna finančna sredstva za potrebne prilagoditve?
Večina ljudi se zaveda, da je treba njihovo nepremičnino prenoviti oziroma modernizirati, da bo izpolnjevala zahteve, ki jih narekujejo zmanjšana gibljivost, slabše ravnotežje in druge tegobe starosti. Vendar pa lastniki nepremičnin pri tem pogosto naletijo na finančne omejitve. V nemški anketi denimo le 58 odstotkov vprašanih predvideva, da bodo prenovo ali modernizacijo zelo verjetno lahko financirali iz lastnih sredstev. Skoraj 40 odstotkov bi jih lahko prenovo ali preureditev le delno ali sploh ne krilo z obstoječim kapitalom. Kadar denarja ni dovolj, bi se tri četrtine vprašanih odpovedale določenim ukrepom. Le 16 odstotkov bi jih v ta namen najelo kredit. Toda če odstranimo ovire, lahko starejši dlje ostanejo v lastnem domu, zato bi jim morale banke priti naproti z možnostjo kreditiranja.
Med možnimi prilagoditvenimi ukrepi so na primer vgradnja stopniščnega dvigala, ureditev dostopa brez ovir in preureditev kopalnice. Vendar se le malo starejših od 60 let vnaprej ukvarja s stroški takšnih ukrepov. Zato strokovnjaki svetujejo, da začnemo o bivanju v starosti razmišljati že tedaj, ko si še lahko zagotovimo sredstva za prenovo.
