Novela zakona o zaščiti živali, ki je začela veljati avgusta letos, določa, da morajo biti vse lastniške mačke označene z mikročipom in prijavljene v Centralni register hišnih živali.
Do 1. januarja 2027 velja prehodno obdobje, v tem času bo stroške čipiranja sofinancirala država, kar pomeni, da bo veterinarski ambulanti iz proračuna povrnjen znesek v višini 30 evrov za opravljeno storitev označitve in prijave mačke v centralni register. Skrbnik mačke bo tako v prehodnem obdobju za čipiranje plačal 2,89 evra.
Enostavno dokazovanje lastništva
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva vse lastnike, naj pravočasno poskrbijo za označitev svojih mačk in s tem pripomorejo k zmanjšanju števila zapuščenih živali ter k večji varnosti in dobrobiti hišnih ljubljenčkov. Med prednostmi nove določbe o označevanju je gotovo dokazovanje lastništva mačke. Tako takrat, ko se naši hišni ljubljenčki izgubijo, kot tudi v žal še vedno preveč pogostih primerih namernega zapuščanja in odlaganja nezaželenih živali.
»Čipiranje mačk je gotovo smiselno in je edina učinkovita metoda za dokazovanje lastništva mačke. Neredko se zgodi, da kakšna muca kam zatava, se odpelje v kakšnem avtomobilu ali se kje na svoji samostojni poti celo poškoduje.«
»Veliko takšnih muc ljudje prinesejo v veterinarske ambulante in če so čipirane in registrirane v slovenskem registru za hišne živali, lahko hitro stopimo v stik z njihovim skrbnikom,« pojasnjuje dr. Špela Orthaber z Veterinarske postaje Slovenj Gradec. Mikročip je majhna elektronska naprava, ki omogoča trajno identifikacijo živali. Vsak čip sporoča unikatno številko, ki se vpiše v centralni register in poveže z lastnikom živali. »Za muce ta postopek ni posebej stresen, gre le za malo večjo iglo, s katero prebodemo kožo v predelu leve plečke in vstavimo čip, ki je velik malo manj kot riževo zrno. Muce ta postopek načeloma zelo dobro prenašajo. Priporočamo, da se za čipiranje naročite, lahko pa se opravi hkrati s kakšnim drugim posegom pri veterinarju,« pojasnjuje dr. Orthaberjeva in dodaja, da je odziv skrbnikov na čipiranje za zdaj zelo dober, ljudje so do njega večinoma pozitivno naravnani.
»Mikročipiranje spodbuja odgovorno lastništvo«
Tudi Suzana Vodnjov, predsednica Društva proti mučenju živali Koroške, je prepričana, da mikročipiranje spodbuja odgovorno lastništvo oziroma skrbništvo, saj skrbniki postanejo bolj zavestni svoje dolžnosti skrbi za živali in tveganja sankcij v primeru neizpolnjevanja zakonskih obveznosti. »Pripomore k večji urejenosti populacije, saj pristojnim organom omogoča učinkovitejši nadzor nad živalmi, preprečuje neupravičeno odlaganje ali zapuščanje živali in pomaga pri izvajanju preventivnih ukrepov, kot so sterilizacije in kastracije.« Živali brez lastnika oziroma zapuščene živali v zavetišču čipirajo in jih ob posvojitvi registrirajo na posvojitelja. »Prostoživečih mačk ni treba čipirati, te se ob sterilizaciji oziroma kastraciji označijo tako, da se jim odreže vrh ušesa z namenom, da jih ne lovimo še enkrat,« pojasnjuje veterinarka Špela Orthaber.
V primeru zapuščenih mačk je vpliv ukrepa označevanja bolj posreden in dolgoročen, pojasnjuje Suzana Vodnjov.
»Večina prostoživečih in zapuščenih mačk ni lastniška, zato tudi ne bo označena. V tem smislu mikročipiranje ne reši takojšnjega problema zapuščenih mačk, ki pogosto živijo v kolonijah in niso pod nadzorom.«
»Vendar bo ob sistematični uvedbi čipiranja precej lažje razlikovati med izgubljenimi lastniškimi živalmi in prostoživečimi osebki, kar je glavni pogoj za učinkovitejše načrtovanje ukrepov na lokalni ravni,« o problematiki razloži Vodnjovova. »Poleg tega mikročipiranje odpira pot k večji odgovornosti skrbnikov – preprečuje zavestno odlaganje neželenih živali in omogoča tudi sankcioniranje v primerih kršitev zakonodaje. Mikročipiranje vprašanja zapuščenih mačk ne rešuje neposredno, a pomeni pomembno sistemsko orodje, ki dolgoročno lahko pripomore k zmanjšanju njihovega števila, predvsem v povezavi z drugimi ukrepi, kot so obvezna sterilizacija oziroma kastracija, nadzor nad neregistriranimi legli in delujoča mreža zavetišč.«
Pri psih uvedba obveznega mikročipiranja v Sloveniji velja že od leta 2013. Pripomogla je k občutno boljšemu nadzoru, zmanjšala število zapuščenih psov in okrepila odgovornost skrbnikov. Primer jasno kaže, da se z učinkovitimi sistemskimi ukrepi razmere lahko spremenijo.
