Psi, zlasti manjši in dobro socializirani, niso ovira za izlete in potovanja, saj sta jim že marsikje omogočena vstop in zadrževanje, seveda tudi bivanje. Oznako "pet friendly" oziroma "psom prijazno" nosijo hoteli in apartmaji, pa tudi kampi in posebej za pse urejene plaže. Seveda pa je za kosmatince največji užitek gibanje na zelenih površinah. Tokrat smo se na krajšem oddihu prepričali, koliko prostora za rekreacijo, pa ne samo za kužke, ponuja prestolnica naše južne sosede.
V dobrih dveh dnevih še zdaleč ni bilo mogoče obiti vseh parkov v Zagrebu, mesto je za to enostavno preveliko. Bilo pa je dovolj za prvi vtis, da je za sproščanje v zelenju, bodisi s sprehodom, tekom, rolanjem bodisi na kolesu ali z žogo, v mestu dobro poskrbljeno. Na tako veliki površini, Zagreb namreč obsega 641 kvadratnih kilometrov, je seveda najpomembnejše, da so površine za rekreacijo enakomerno razporejene po vseh 17 mestnih četrtih. Od enega do drugega konca mesta se peljemo tudi več kot 15 kilometrov, mestne avenije in vpadnice pa so v času prometnih konic dodobra zapolnjene s pločevino. A kot rečeno, kotiček za sprehod ali tek se najde v vsaki četrti, zato ni potrebe po dolgi vožnji, da prebivalci pretegnejo noge in se razgibajo - s psom ali sami. Predstavljamo vam najbolj značilne mestne rekreacijske površine.
Pasji parki
Med kratkim obiskom Zagreba ni bilo časa za sistematično iskanje in obiskovanje pasjih parkov, videli smo samo enega v bližini Maksimira, čeprav je na spletnih straneh mogoče prebrati, da je pasji park urejen tudi znotraj Maksimira. V središču mesta sta bojda najbolj priljubljena pasja parka Ribnjak in Tuškanac, ki pa nista ograjena. Med ograjenimi je po poročanju spletne strani Mačji kašalj poleg maksimirskega najbolj znan pasji park na Jarunu, urejen blizu jezera, zato je priljubljen pri psih, ki se radi igrajo v vodi.
Maksimir: park, ki preide v gozd
Mestna četrt je dala ime stadionu Dinama in velikemu parku, v katerega je umeščen tudi zagrebški živalski vrt. Južni del parka je ravninski, s peščenimi potkami in široko glavno alejo, ki vodi do tako imenovanega "vidikovca" oziroma razglednega paviljona. V tem delu je tudi nekaj gostinske ponudbe, ob našem obisku v soboto popoldne je bilo v razglednem paviljonu denimo poročno slavje. Proti severu se teren dviguje, park pa vse bolj prehaja v mirnejši, bolj gozdnati del, v katerem pa so še vedno urejene številne poti s klopmi in koši za smeti.
Na območju parka je tudi pet ribnikov z mostički, na prvem od njih je mogoče celo čolnariti in si od blizu ogledati jezersko rastlinje. Maksimir je bil v 18. in 19. stoletju urejen na obrobju Zagreba, danes pa ga z vseh strani obdajajo naselja. A vendar je dovolj velik, da se je mogoče v njem popolnoma umakniti v naravo, se prepustiti šumenju dreves in uživati v tišini.
Okoli Maksimira je sicer nekaj javnih, plačljivih parkirišč, dobro pa je dostopen tudi z avtobusom in tramvajem. Pri Zagrebčanih je očitno priljubljen, saj je sploh v sprednjem, parkovnem delu živahno tudi med tednom dopoldne, kot učilnico na prostem pa ga izkoristijo tudi študenti bližnjih fakultet za agronomijo in za gozdarstvo.
Bundek: pr(a)va poletna osvežitev
V južnem delu mesta, predelu Novi Zagreb, leži park Bundek, obnovljen leta 2005. Osrednja zanimivost parka je jezero Bundek v nekdanji gramoznici, v bistvu sestavljeno iz dveh povezanih jezer: Malo jezero je namenjeno pticam in vodnim živalim, Veliko jezero pa poleti postane družinska plaža in kopališče Zagrebčanov. Da je namenjeno prav vsem, priča urejena klančina za dostop z invalidskim vozičkom. Na delu brežine je postavljena tribuna, pred njo pa na jezeru plava lesen oder na betonskih nosilcih. Zveni znano?
Plaža je opremljena s tuši in kabinami za preoblačenje, onkraj prodnatega dela pa je na travnatih površinah obilo sence pod drevesi. Po parku so urejene sanitarije, prostori za piknik, okrepčevalnice in številna otroška igrišča, da se ne gnetejo vsi obiskovalci samo na enem. Asfaltirane poti so namenjene sprehajalcem, kolesarjem in rolarjem, seveda pa na njih ne manjka niti štirinožcev.
Jarun: "zagrebško morje"
Nekoliko zahodneje v Zagrebu se razteza športno-rekreacijsko območje Jarun, poimenovano po jezeru, ki je nastalo iz nekdanjega rokava bližnje Save. Po poplavah leta 1964 so zgradili nasip, s katerim so jezero popolnoma ločili od reke, v 80. letih pa so uredili še veslaški center z dva kilometra dolgo veslaško progo. Ta je del Velikega jezera, na drugi strani proge pa leži še Malo jezero. Kot v jezeru Bundek se je tudi v Jarunu poleti mogoče kopati, nekateri ga imenujejo tudi "zagrebško morje", a domačini pravijo, da je voda v Bundeku čistejša. Skupno je na jezerih šest otokov, na obalah pa je urejenih 2500 metrov prodnatih plaž s tuši in sanitarijami. V rekreacijskem centru so poleg površin za vodne športe tudi številna športna igrišča na kopnem, sprehajalne in kolesarske poti, mini golf, skate park in še kaj.
Kot v vseh parkih morajo biti psi tudi na Jarunu na povodcu, ni jih dovoljeno voditi na plaže, otroška in športna igrišča in za njimi je treba počistiti. Ne v Bundeku ne na Jarunu se psi ne smejo kopati v jezeru, je pa na Jarunu posebej zanje urejena površina, velika okoli 18.500 kvadratnih metrov, kjer se lahko prosto gibljejo brez povodca. Sicer pa je v Zagrebu kar nekaj pasjih parkov, na katerih se psi lahko razgibajo in družijo med seboj - seveda če so lepo vzgojeni in socializirani.
Za kratek obisk hrvaške prestolnice torej pes ne sme biti ovira, sploh v toplejših mesecih, ko ste lahko z njim veliko časa zunaj. Poleg naštetih večjih rekreacijskih površin je v središču Zagreba še nekaj manjših parkov, nad mestom pa, podobno kot v Mariboru Pohorje, kraljuje največja telovadnica - Sljeme. A o tem kdaj drugič.
V Zagrebu je psom dovoljen vstop v javna prevozna sredstva, če so mirni in čisti. Manjši psi in mačke se lahko peljejo zastonj, a morajo biti v transportnem boksu. Psi, višji od 30 centimetrov, morajo biti na povodcu in nositi nagobčnik, skrbnik pa mora zanje plačati vozovnico.
Prijetno presenečenje je bilo tudi, da so psu dovolili vstop v gostilno, ker ni imela vrta, kamor bi lahko sedli.
