Ljudje imamo različne potrebe in navade. Nekateri živijo vse življenje v istem stanovanju ali hiši, drugi se v življenju večkrat selijo. Eni so morda ob nakupu nepremičnine investirali v opremo višjega cenovnega razreda, s katero so zadovoljni še čez 30 let, drugi si želijo vsakih nekaj let obnoviti in osvežiti svoje bivalno okolje. A dejstvo je, da po vsaki prenovi stanovanja za nami ostanejo odpadki, trajnost in skrb za okolje pa nista le modni muhi, temveč nujna potreba, če hočemo zanamcem zapustiti planet, na katerem bo še mogoče živeti. Kako torej uskladimo željo po novem, modernem, s skrbjo za zdravo bivalno okolje ter čim manj smeti?
"Ali si nekdo želi zasnovati dom za naslednjih 30 ali več let ali pa ga bo raje redno prenavljal, je zelo individualna odločitev," pravi Barbara Selinšek, arhitektka in notranja oblikovalka iz podjetja Ikona arhitektura. Za prenovo doma se ljudje po njenem mnenju običajno ne odločajo le zaradi trendov v notranjem oblikovanju, temveč predvsem zaradi sprememb v življenjskem slogu in potrebah. "Najpogosteje se za prenovo odločimo, ko se spremeni družinska dinamika – ob rojstvu otroka, ko otroci odrastejo in se odselijo, ko se pripravljamo na življenje v zrelejših letih ali pa ob večjih življenjskih prelomnicah, kot so selitev, ločitev, menjava službe ali druge okoliščine." Za prenove tako lahko štejemo tudi vzdrževalna dela in osvežitev videza prostora, ko si želimo več udobja, bolj funkcionalne spremembe ali lepšega ambienta. "Teh časovnih ciklov ni mogoče natančno določiti, pri nekaterih ljudeh gre za več desetletij, pri drugih za desetletne ali krajše intervale. Pomembno je, da se prostor razvija z življenjem svojih uporabnikov in jim daje občutek domačnosti, stabilnosti," meni sogovornica.
Ob vstopu v neki bivalni prostor tega običajno dojamemo kot celoto, a v resnici je sestavljen iz številnih večjih ali manjših enot, od sten in talnih oblog, oken in vrat, pohištva, sanitarne opreme do detajlov, kot so svetila, preproge, dekorativni predmeti in drugo. Nekatere teh enot je lažje zamenjati ali obnoviti, druge terjajo večji poseg. Zato ni vseeno, kaj izberemo že pri prvem opremljanju prostora. Najpogosteje gre za kombinacijo obojega, meni Barbara Selinšek, lahko se na primer odločimo za bolj trpežno stavbno pohištvo in talne obloge, sanitarno opremo in podobno, pri tem pa računamo, da bomo pohištvo in ostalo opremo menjavali pogosteje. "Večina ljudi se odloča za trajnejše, kakovostnejše vgradne elemente – na primer okna, vrata, keramične in talne obloge, sanitarno opremo, kuhinjo ali vgradne omare – saj so to elementi, od katerih pričakujejo dolgo življenjsko dobo in nizko potrebo po vzdrževanju. Po drugi strani pa so pri pohištvu, tekstilu, dodatkih in dekoraciji pripravljeni na pogostejše spremembe, s katerimi osvežijo dom, sledijo trendom ali izrazijo drugačno življenjsko fazo." Odločitev za trajnostno oblikovanje interierja je zato zelo subjektivna, je prepričana sogovornica: "Nekateri iščejo trajnost in stabilnost, drugi pa si pogosteje želijo večjih sprememb, dinamiko, ki jim prinaša svežino."
Kaj pravzaprav pomeni trajnost pri opremljanju stanovanja in kako trajnostni so sodobni materiali za gradnjo, inštalacije, stavbno pohištvo, talne in stenske obloge, notranjo opremo? Po mnenju oblikovalke so trajnostni materiali tisti, ki so v večji meri obnovljivi, imajo nizek ogljični odtis, dolgo življenjsko dobo in zdrav vpliv na bivalno okolje. "Pomembno je tudi, da so lokalno dostopni, saj s tem zmanjšamo vpliv transporta in podpiramo domače gospodarstvo," dodaja sogovornica. Po njenem mnenju je danes na trgu že veliko sodobnih, trajnostnih materialov, ki pa še niso zelo razširjeni v gradbeništvu. Taki so na primer konopljin beton, bio plastika, kompoziti z naravnimi vezivi, reciklirani plastični in stekleni izdelki ter veliko trajnostnih materialov, kot so denimo recikliran aluminij, jeklo in PVC, ki jih podjetja v veliki meri in uspešno vključujejo v svojo proizvodnjo.
Poleg materialov je v pojem trajnosti, kot rečeno, vključena tudi življenjska doba izdelka, da ga torej lahko uporabljamo dolga leta in ga ne zavržemo kar tako. A kako zasnujemo interier, ki bo hkrati lep in funkcionalen tudi pri spremenjenih potrebah stanovalcev, na primer po rojstvu otrok, ko otroci zrastejo in se odselijo, v starejših letih? "Idealen interier je fleksibilen in ga lahko prilagajamo spremembam, ki jih prinaša življenje," pojasnjuje Barbara Selinšek. "Oblikovanje takšnega interierja temelji na večnamenskih rešitvah in uporabi modularne, večnamenske opreme, ki jo je mogoče preprosto prestavljati, dopolnjevati ali uporabiti v različnih prostorih. Take so na primer modularne sedežne garniture, premične pregradne stene, prilagodljiva osvetlitev in podobno. Kakovost bivanja določa sama arhitekturna zasnova prostora, premišljena razmerja, funkcionalna povezanost prostorov, povezava notranjosti z zunanjostjo ter smiselna orientacija prostora glede naravne osvetlitve."
Postavitev opreme in prostor sta po njenem mnenju neločljivo povezana, saj dobra arhitektura omogoča, da se interier zlahka prilagodi življenjskim spremembam, ne da bi bilo treba izvajati večje prenove. "Pomembno je, da interier omogoča udobno, varno in dostopno bivanje v vseh življenjskih obdobjih, od mladih družin do starejših stanovalcev. To pomeni v prostor premišljeno umeščene prehode, zadostno osvetlitev, uporabo kakovostnih, trajnih materialov in ergonomsko oblikovano opremo," razlaga sogovornica.
Pa meni, da ljudje posvečajo pozornost zmanjševanju okoljskega odtisa pri opremljanju doma? Je pri nas sploh mogoče dobiti lokalne materiale in izdelke za opremljanje? "Zavedanje o vplivu trajno zasnovanega bivalnega okolja na kakovost bivanja se povečuje," je prepričana Barbara Selinšek. "Vse več arhitektov, investitorjev in uporabnikov temu namenja vedno več pozornosti in se zaveda pomena trajnostno zasnovanih materialov, energetske učinkovitosti in zdravih notranjih prostorov." Izbira trajnostnih izdelkov za notranjo opremo je sicer po njenem mnenju še nekoliko omejena. Kljub temu pa se ponudba počasi širi, zlasti pri lesenih izdelkih, naravnih tkaninah in ročno izdelanem pohištvu. "Kupci se vse pogosteje zanimajo za izvor materialov, okoljske certifikate, možnosti ponovne uporabe izdelkov. Trajnost postaja del življenjskega sloga, ne le modna usmeritev, temveč zavestna odločitev za kakovostno in odgovorno bivanje," meni Barbara Selinšek.
Zgled trajnostne gradnje
Barbara Selinšek poda tudi konkreten opis trajnostno zasnovanega objekta: zgrajen bi lahko bil na primer iz masivne ali lepljene lesene nosilne konstrukcije in plošč iz lesenih vlaken z naravnimi vezivi, z lesenim stavbnim pohištvom, ilovnatim ometom in apnenim opleskom. Uporabljena bi bila izolacija iz celuloznih vlaken, konoplje ali ovčje volne, tlaki bi bili leseni, kamniti ali reciklirani opečni, po tleh bi bile položene volnene talne obloge, streha pa bi bila ozelenjena. Takšen objekt naj bi deloval čim bolj energetsko samozadostno, vgrajene inštalacije pa bi v največji možni meri uporabljale obnovljive vire energije. Za ogrevanje bi bila uporabljena toplotna črpalka zrak - voda, elektriko bi proizvajali fotonapetostni paneli, v vodovodno inštalacijo pa bi bil vključen sistem za izrabo deževnice.
