Od poezije k estetiki

Glavna fotografija članka:Od poezije k estetiki
Datum 2. avgust 2017 11:19
Čas branja 2 min

Pred natančno 50 leti, torej leta 1967, je nemški muzikolog Carl Dahlhaus (1928-1989), katerega smo že omenjali pri premišljevanju o tem, "kaj je glasba", napisal eno zanimivejših razprav na temo estetike glasbe. Glede na to, kam je zašla glasba, in pisanje o njej v zadnjih nekaj desetletjih bi bilo sila pametno ponovno premisliti nekaj stvari, ki nam jih je zapustil Dahlhaus. Knjige so pač na svetu zato, ker "litera scripta manet" (pisana beseda ostane), medtem ko "vox audita perit" (zvok izgine). Nadvse zanimivo pri tem je, da nas pravzaprav v temelju zanima tisto, kar izgine, za razumevanje tega pa uporabljamo tisto, kar ostaja. To ni paradoks - gre za uvid v dualnosti sveta, čeprav se sodobnost kaže kot popolnoma razlomljena slika vsega, kar je nekoč obstajalo. Kot strto zrcalo.
Morda imamo prav zaradi te multirazdrobljenosti, zaradi defragmentacije sodobnega družbenega prostora in intimnega sveta toliko duševnih bolnikov z najrazličnejšimi motnjami razpoloženja, osebnosti, hranjenja, anksioznosti, da ne omenjamo strmo rastočih psihosomatskih in psihotičnih težav. Vse te duševne motnje se pravzaprav zvrnejo vedno na različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja in s tem povezanega vedénja. Simptomov je vsak dan več, razlogov za njih pa tudi. Vrnimo se raje h glasbi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se vam zdi prav, da je na sprejemu za hrvaške rokometaše nastopil Marko Perković Thompson?
Da, to je bila želja rokometašev.
18%
111 glasov
Ne, Zagreb mu je zaradi poveličevanja ustaštva prepovedal nastopanje.
22%
133 glasov
To je bil vladni udar na Zagreb.
6%
36 glasov
Thompsona bi bilo treba povsod prepovedati.
43%
256 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
11%
66 glasov
Skupaj glasov: 602