»Ko sem začel delati kot zdravnik, pred več kot 35 leti, je profesor iz ZDA dejal, da je zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 dolgočasno, zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 pa nemogoče. In res: na področju sladkorne bolezni tipa 2 smo imeli le metformin, sulfonilsečnine in inzulin; na področju sladkorne bolezni tipa 1 pa injekcije in zbadanje konic prstov,« pravi priznani slovenski pediater diabetolog prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Profesorja smo prosili, naj nam zaupa, kateri so največji dosežki medicine in znanosti s področja sladkorne bolezni tipa 1 in 2 v zadnjem letu.
Sladkorna bolezen tipa 2: glavno je zgodnje odkrivanje
»Na področju obravnave sladkorne bolezni tipa 2 (ki je povezana z debelostjo) imamo prvič v zgodovini zdravila, ki delujejo, in to brez ogrožajočih stranskih učinkov. Gre za popolno spremembo koncepta, kako gledamo na sladkorno bolezen tipa 2: danes vemo, da je jo treba odkrivati zgodaj,« poudarja prof. dr. Tadej Battelino.
Kot pravi, je več raziskav, objavljenih v uglednih strokovnih publikacijah, potrdilo, da sta za preprečevanje zapletov sladkorne bolezni izjemno pomembni zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje te bolezni. »Izkazalo se je, da imajo osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 že 35 let pred diagnozo povečano srčno-žilno tveganje,« predstavi zgovorne podatke.
S konceptom zgodnjega odkrivanja bolezni je povezano kontinuirano merjenje glukoze v podkožju. »Ti merilniki lahko odkrijejo že disglikemijo, stanje, ki smo ga včasih imenovali prediabetes, in sicer zato, ker – kot pove ime – merijo vrednosti glukoze ves čas, in ne le na tešče. Prvi znak sladkorne bolezni tipa 2 pri večini ljudi pa so prav veliki poskoki glukoze v krvi po obroku – to se pojavi že veliko prej, več let, preden se pojavi povišan sladkor v krvi na tešče, ki je potreben za postavitev diagnoze sladkorne bolezni tipa 2,« razloži profesor. Opozori, da so ti poskoki (vrhovi) glukoze v krvi tisti, ki povzročajo tako imenovane zaplete sladkorne bolezni: poškodujejo žilje, negativno vplivajo na ledvice in povzročajo vaskularno demenco – ta negativni vpliv pa imajo, še preden so izpolnjeni kriteriji za postavitev diagnoze sladkorne bolezni tipa 2.
»Če odkrijemo disglikemijo in jo začnemo zdraviti s temi 'novimi' zdravili, ki v resnici niso tako zelo nova (gre za agoniste GLP-1), lahko ne le preprečimo razvoj sladkorne bolezni tipa 2, ampak preprečimo tudi vse zaplete, ki jih ta bolezen prinese – na srčno-žilnem sistemu, ledvicah, možganih. A pogoj je, da je disglikemija odkrita dovolj zgodaj,« poudarja prof. dr. Tadej Battelino.
Pomembno je, da zdravstveni sistemi omogočijo zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 oziroma disglikemije. Od tega imajo korist posamezniki (ki so zdravi namesto bolni) pa tudi družba: zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov je dolgotrajno in drago, družba pa ima zdravega človeka, ki lahko dela.
Sladkorna bolezen tipa 1: pomoč umetne inteligence
Po besedah profesorja se tudi na področju sladkorne bolezni tipa 1 prav tako odvijajo tektonski premiki. Pri zdravljenju oziroma vodenju te avtoimunske bolezni, pri kateri telo napade in uniči lastne beta celice, da nehajo proizvajati inzulin, se že »na veliko« uporabljata sistem zaprtih zank in umetna inteligenca.
Pri sladkorni bolezni tipa 1 si mora oseba sama uravnavati raven glukoze v krvi – z merjenjem sladkorja, računanjem obrokov ‒ in z injiciranjem ali črpalko dovajati inzulin. To je zahtevno, ker se ravni glukoze ves čas spreminjajo (glede na hrano, gibanje, stres, spanje …).
Zaprta zanka pri sladkorni bolezni tipa 1 pomeni, da »naprava«, ki jo sestavljajo senzor za neprekinjeno merjenje glukoze, algoritem za določanje inzulina in inzulinska črpalka, vse opravi sama. Senzor glukoze ves čas meri sladkor, računalniški program izračuna, koliko inzulina je potrebno, in črpalka ga nato sama dovaja. Osebi zato ni treba ves čas razmišljati o meritvah in odmerkih, ampak sistem (skoraj – za zdaj je še treba »pokrivati« obroke) samodejno skrbi za to, da je glukoza v krvi čim bolj stabilna.
»To je eno od področij, kjer je umetna inteligenca res pomembna: ne le, da osebi s sladkorno boleznijo tipa 1 pomaga uravnavati bolezen; študija, katere izsledki so bili objavljeni v strokovni publikaciji Nature Medicine, je pokazala, da je uporaba digitalnega dvojčka uspešnejša kot običajno zdravljenje,« pravi prof. dr. Battelino.
Sistem digitalnih dvojčkov pri sladkorni bolezni tipa 1 pomeni, da se za posameznika ustvari njegova računalniška podoba ‒ dvojček. Ta dvojček umetna inteligenca sestavi iz njegovih podatkov (če se s tem, seveda, strinja), pa tudi iz podatkov drugih bolnikov s podobnim »profilom bolezni« – spremljajo se denimo raven glukoze, inzulin, hrana, gibanje ... Digitalni dvojček nato pokaže, kako bi se pri posamezniku glukoza v krvi spremenila v različnih situacijah. Tako je mogoče varno napovedati in načrtovati zdravljenje ter ga bolj osebno prilagoditi vsakemu posamezniku.
Umetna inteligenca je – pod pogojem, da je uporabljena pravilno, pravilno omejena in nadzorovana – ne le izjemno koristna, ampak tudi zanesljivejša in hitrejša.
Profesor pa prizna, da se sistem digitalnih dvojčkov trenutno sooča s težavo, ki se dotika varovanja podatkov: za uspešnost takega sistema je potrebna velikanska podatkovna baza, ki jo omejuje GDPR. In tako trenutno sistem digitalnih dvojčkov podatke črpa le od bolnikov iz ZDA. »Podatki o bolezni, ki jih lahko analiziramo, primerjamo …, to je temelj za razumevanje bolezni in napredka v zdravljenju ali celo nekoč – preprečevanja bolezni.«
Sladkorna bolezen tipa 1: znamo jo zakasniti, nekoč jo bomo morda znali preprečiti
Zdravila, ki zakasnijo razvoj sladkorne bolezni tipa 1, so po besedah prof. dr. Tadeja Battelina druga pomembna novost pri obravnavi te bolezni. »V ZDA imajo že odobreno zdravilo, ki lahko dejansko odloži začetek sladkorne bolezni tipa 1 – če je bolezen odkrita v presimptomatskem obdobju, torej ko še ni znakov bolezni. V Sloveniji smo ravno končali evropsko raziskavo, ki je potrdila učinkovitost drugega zdravila, ki prav tako odloži začetek te bolezni; ravno pa smo začeli izvajati raziskavo, ki proučuje učinkovitost tretjega takega zdravila. V Evropi je eno od zdravil, ki dokazano zakasni nastop sladkorne bolezni tipa 1, na voljo v okviru programa sočutne uporabe – program sočutne uporabe pomeni, da lahko bolniki v posebnih primerih dobijo novo zdravilo, ki še nima uradnega dovoljenja za prodajo. Namen programa je omogočiti zgodnji dostop do zdravil iz sočutnih razlogov, še preden so uradno dostopna na trgu,« razloži profesor in dodaja: »Ob tem pomembnem napredku je naš cilj, da se v Sloveniji uvede presejalno testiranje za sladkorno bolezen tipa 1 na ravni celotne populacije. Trenutno se namreč omogoča le bližnjim in oddaljenim družinskim članom bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1. Želimo pa, da bi se presejanje izvajalo na sistematskem pregledu, ki se izvede v starosti šest let, ko se izvaja tudi presejanje za družinsko hiperholesterolemijo – to je namreč res velik uspeh, saj z odkrivanjem povišanega holesterola pri otrocih preprečujejo zaplete, ki bi jih razvili kot mladi odrasli. Temu želimo dodati še presejanje za sladkorno bolezen tipa 1.«
Skok v prihodnost: celična in genska zdravljenja
Z napredkom medicine se ves čas raziskujejo in proučujejo različna zdravljenja, tudi celična in genska. Kot pravi profesor Battelino, se oboje razvija s kar nekaj težavami, vendar upi so. Gensko zdravljenje je bilo do zdaj preizkušeno na šimpanzih, predvideno pa naj bi bilo za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1, ki imajo bolezen že dolgo časa in jim trenutno ni mogoče drugače pomagati do ozdravitve, saj nimajo lastnih beta celic. V fazi raziskav je tudi celično zdravljenje, ki pa je za zdaj povezano s hudo imunosupresijo (zaviranje lastnega imunskega sistema), kar pomeni, da prinaša tveganja za bolnike, na vidiku pa so tudi celična zdravljenja, ki imunosupresije ne bodo potrebovala, sklene prof. dr. Tadej Battelino.
