Najboljši nasvet veterinarjev je, da poskrbite za primerno preventivo in ne čakate, da na kožuhu svojega kosmatinca najdete prvega zajedavca. Le tako lahko pravočasno preprečite marsikatero nevšečnost in resna obolenja živali, hkrati pa poskrbite še za svojo varnost in varnost vaše družine. Kot odgovorni skrbnik se posvetujte z veterinarjem in skupaj izberite najprimernejši antiparazitik za svojega ljubljenčka glede na individualne zdravstvene in pasemske potrebe pa tudi posebnosti okolja.
Zunanji in notranji zajedavci prenašajo bolezni
Med zunanje zajedavce v grobem uvrščamo bolhe, uši, garje, klope in nekatere vrste pršic, med notranje pa predvsem različne vrste glist (črevesne, srčno, pljučno) in trakulj.
»Zunanji in notranji zajedavci pomenijo neposredno in posredno nevarnost za zdravje tako naših živali kot nas samih. V neposrednem smislu predvsem oslabijo organizem in zmanjšujejo njegovo odpornost, v posrednem pa so lahko prenašalci številnih drugih bolezni,« je v eni od prejšnjih številk Hišnih ljubljenčkov opozoril veterinar dr. Martin Kovše z Veterinarske postaje Slovenj Gradec.
Tako denimo klopi prenašajo povzročitelje borelioze, anaplazmoze, erlihioze, babezioze oziroma piroplazmoze, bolhe pa so prenašalci hemotropnih mikoplazem in vmesni gostitelji nekaterih vrst trakulj. Številne izmed teh bolezni ogrožajo ne samo naše živali, ampak tudi lastnike, zato sta preventivna zaščita in redno odpravljanje zajedavcev pri hišnih ljubljenčkih za naše zdravje zelo pomembna.
Trdovratne bolhe
Bolhe so pogosto spregledani zajedavci, saj se zaradi svoje majhnosti zlahka skrijejo v dlaki kosmatincev, še bolj pa v njihovih ležiščih in neposredni okolici. Poleg tega, da povzročajo neprijetno srbenje, so tudi eden od najpogostejših vzrokov številnih kožnih težav pri mačkah in psih. Ste vedeli, da je zloglasno črno smrt, srednjeveško kugo, povzročala bakterija Yersinia pestis, ki se prenaša na človeka, ko ga ugriznejo bolhe, ki so se prej hranile z okuženimi živalmi? Če ste kdaj imeli psa ali mačko, ki so jo napadle bolhe, potem veste, da se jih je zelo težko znebiti. Eden izmed razlogov je, da se izjemno hitro razmnožujejo, saj ena sama odrasla žival lahko izleže več kot 30 jajčec na dan. Ko bolho opazimo na mačku ali psu, je skoraj prepozno, saj se za vsako malo črno nadlogo skriva vsaj 20 njenih potomcev nekje v njeni bližini, v stanovanju, na dvorišču ali vrtu. Prav vse razvojne oblike pomenijo rezervoar za vnovično okužbo naših štirinožnih prijateljev, zato se moramo odpravljanja trdovratnih bolh lotiti sistematsko, zatiramo jih hkrati pri vseh ljubljenčkih in v stanovanju.
Klopi so nevarni za ljudi in živali
Ne smemo pa spregledati niti klopov, saj ti prenašajo številne bolezni, nevarne za ljudi in živali. Najpogostejša s klopi prenosljiva bolezen pri psih v Sloveniji je anaplazmoza, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum. Med manj pogoste, a žal nevarnejše, prištevamo babeziozo. V Sloveniji je prisotna še borelioza, od neendemičnih zasledimo tudi erlihiozo, ki jo psi prinesejo s potovanj ali iz izvorne države, če so posvojeni iz tujine. Če je klop okužen, ob prehranjevanju s krvjo psa prenese virus ali bakterije v krvni obtok našega kosmatinca. Po obroku krvi pa lahko samice klopa kmalu izležejo jajčeca v bližini mesta hranjenja, torej se lahko celo v vašem vrtu izležejo majhni, a zelo nevarni klopi. Premalokrat se zavedamo, da lahko te bolezni pustijo trajne posledice tako pri ljudeh kot pri živalih, hišni ljubljenčki pa so lahko vir okuženih klopov v naši okolici. Da se izognete okužbi z boreliozo ali anaplazmozo, bodite dosledni s preventivno zaščito pred klopi in vsak dan preglejte kožuh psa. Če najdete klopa, mu ga z ustreznim pripomočkom nemudoma v celoti odstranite.
Za vsakega ljubljenčka drugačna oblika zaščite
Za odpravljanje notranjih zajedavcev največkrat uporabljamo tablete, paste in injekcijske pripravke. Večina poleg bolh in klopov učinkuje tudi proti garjam, ušem in pršici demodeks. Nekatera zdravila imajo dodano tudi učinkovino za zatiranje črevesnih zajedavcev in poskrbijo za kompletno zaščito živali pred zajedavci, tako zunanjimi kot notranjimi. V primerjavi z nekaterimi ampulami in ovratnicami pa nimajo repelentnega (odganjalnega) učinka. Odrasle pse in mačke, predvsem tiste, ki imajo dostop tudi do zunanjega okolja, je treba redno in preventivno razglistiti vsake tri mesece, za kar bo na cepljenjih in preventivnih pregledih poskrbel veterinar, sicer pa je to odgovornost skrbnika.
Za zunanje zajedavce so zelo učinkovite kapljice za kožni nanos v obliki ampul, ki se živali nanašajo na kožo na zgornji del hrbta, da ga žival z lizanjem ne more doseči. Zdravilo se nato razporedi po koži v dlačnih mešičkih in lojnicah, da deluje na zajedavce. Nekatere ampule imajo dodano še učinkovino za zatiranje notranjih zajedavcev, ki se absorbira in deluje sistemsko. Predela se nekaj ur po nanosu ne dotikamo in na to opozorimo tudi otroke. Prednost ampul je, da ima večina repelentni učinek, nekatere odganjajo tudi muhe in komarje. Podobno delujejo tudi nekateri spreji, ki pa imajo kratkotrajni učinek in jih je praviloma treba uporabljati kar vsak dan.
Ovratnice za zaščito pred klopi in bolhami odlikujeta razmeroma dolg čas delovanja (tudi do osem mesecev) in imajo repelentni učinek. Nobena izmed omenjenih oblik zaščite pred zajedavci pa ne zagotavlja stoodstotne zaščite. Veliko je odvisno od okolja, v katerem žival živi, njenega zdravstvenega stanja in odziva na samo zdravilo. »Tako bakterije kot paraziti lahko razvijejo odpornost proti nekaterim zdravilom, zato je za popolno zaščito pred paraziti včasih smiselno hkrati uporabiti dve vrsti zdravil, ki se med seboj ne izključujeta,« nam je povedal dr. Kovše. »Lep primer dobre komplementarne nadgradnje učinka veterinarsko dostopnih antiparazitikov so denimo elektronski oziroma ultrazvočni odganjalci klopov in bolh v obliki obeska, ki se namesti na ovratnico in z oddajanjem specifičnih visokofrekvenčnih ultrazvočnih valov, ki jih živali in ljudje ne zaznavamo, na klope in bolhe deluje repelentno.« Elektronski odganjalec klopov je varna naprava za pasje in mačje mladiče, tudi zelo stare pse in mačke, vse živali v času brejosti in za tiste, ki se jim zaradi nekaterih zdravstvenih težav odsvetuje uporaba druge zaščite. Kot poudarja veterinar, pa je najučinkovitejša zaščita vedno tista, ki tako odganja kot tudi uniči.
Kako izbrati pravi preparat?Med obilico preparatov, ki nam jih ponuja trg, se zdi nemogoče izbrati pravega. Osnovna merila so starost, pasma in teža, a tu so še druga, ki so precej individualno pogojena. »V resnici ni pravilnega odgovora, katero sredstvo je najučinkovitejše za zaščito, saj se učinkovitost razlikuje med posamezniki. In kar učinkuje pri enem psu, ni nujno enako učinkovito pri drugem. Poskusite različne preparate in izberite tistega, ki pri vaši živali najbolje učinkuje. Kupite jih pri veterinarju, v specializirani trgovini ali lekarni, in ne na spletu ali v drogerijah. Zavedati pa se moramo, da noben preparat ni stoodstotno zanesljiv, zato priporočamo, da psa po vsakem sprehodu temeljito pregledate,« nam je že v prvi številki naše priloge svetovala asist. dr. Urška Ravnik Verbič s Klinike za male živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Veterinarska stroka svetuje, da se izdelki, ki jih uporabljate za preventivno zaščito pred zunanjimi zajedavci, občasno zamenjajo z drugačnim izdelkom. »Po dolgotrajni uporabi se razvije rezistenca na tovrstna zdravila,« opozarja asist. dr. Ravnik Verbičeva. »In zapomnite si: noben preparat ob pravilni uporabi ni tako nevaren, kot je nevarna bolezen, ki se lahko razvije iz okužbe, zato so zadržki, da tega strupa pa že ne boste dajali na svojo žival, povsem nesmiselni.« |
