Turizem v Sloveniji daje kruh približno 58.000 zaposlenim in v bruto družbeni proizvod prispeva skoraj devet odstotkov. Neposredno in posredno vpliva tudi na druge gospodarske panoge, z vzdržnim razvojem turizma pa se izboljšuje tudi kakovost življenja lokalnih skupnosti. Nekaj destinacij v državi se sicer srečuje s čezmernim turizmom, a po raziskavah, ki jih je v preteklem letu opravila Slovenska turistična organizacija, približno 65 odstotkov prebivalcev Slovenije v turizmu vidi pretežno pozitivne učinke.
A dejstvo ostaja, da je delo v turizmu tudi zahtevno, urniki so neredni, delo je fizično naporno, ob naraščajočih pričakovanjih gostov kdaj tudi psihično obremenjujoče. Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je nedavno sicer zatrdil, da so se delovne razmere v panogi v zadnjih letih tudi finančno bistveno izboljšale, saj naj bi se bile povprečne plače med letoma 2019 in 2024 povišale za 42 odstotkov. Zato se je po njegovih besedah zmanjšalo tudi pomanjkanje kadra v turizmu: "Pred dvema letoma smo ocenjevali, da manjka od 10 do 25 odstotkov zaposlenih, lanski jesenski podatek pa je bil 0 do 15 odstotkov zaposlenih."
Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije, opominja, da je velik bonus slovenskega turizma približno 32.000 prostovoljcev v lokalnih turističnih društvih, ki letno pripravijo okoli 3000 prireditev in opravijo skoraj milijon prostovoljnih ur. "Prostovoljstvo v turizmu še vedno jemljemo kot dodano vrednost, vendar med mladimi ta vrednota umira. Zato si na TZS želimo, da bi tudi v šolskem sistemu, v družbi prostovoljstvo kot vrednoto nadgrajevali. Lani smo v svojih aktivnostih še delali s skoraj 15.000 mladimi, tudi s pomočjo sredstev, ki jih dobimo od ministrstva in Slovenske turistične organizacije. Med mladimi raste zanimanje za turizem, treba je samo vztrajati in vedeti, da je to proces desetih let," pravi Černjak.
A kakšno je v resnici stališče mladih do zaposlovanja v gostinstvu in turizmu? Bo Slovenija v prihodnosti lahko zagotavljala kadre za tako zahtevno raven gastronomije, kot jo je STO zastavila denimo s sodelovanjem v projektih Michelin, Gault-Millau, Gostilna Slovenija? Zaprtje gostinskih obratov med pandemijo covida-19 je na primer v letih 2022 in 2023 vplivalo tudi na slabši vpis v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor, a ravnateljica Sonja Porekar Petelin pravi, da z ekspanzijo turizma v zadnjih letih ponovno narašča tudi vpis v njihovo ustanovo in zanimanje mladih za delo v turizmu. "Mlade pritegnejo delovna mesta, ki obetajo pester in kreativen delovnik, finančno stabilnost in neko dodano vrednost, ki jih prepriča," meni sogovornica. Nabor takšnih poklicev je v panogi gostoljubja velik in se nenehno širi, dodaja ravnateljica, a pomembno je, da mladim šole ta široki poklicni spekter dobro predstavijo. "Mladim pomagamo prepoznati, da so izobraževalni programi osnova za celo vrsto zanimivih profilov."
Uspešen kuhar lahko na primer postane vodja kreativne kuhinje, dietni kuhar ali snovalec zanimivih catering pogostitev. Mlade pritegnejo tudi trajnostni vidiki priprave hrane, denimo zero waste kuhinja, sonaravna sezonska priprava hrane, inovativne povezave tradicije in modernih trendov ter sodelovanje z lokalnim okoljem. Na področju strežbe mlade izjemno zanimajo nadgradnje oziroma specializacije poklica natakar, kot so sommelier - najpogosteje za področje vina, pa tudi za sire, pivo -, barista, barman. Na smeri turizem pa mlade pritegnejo predvsem turistično vodenje, animacija gostov, velneške storitve, prodajanje turističnih aranžmajev, uvajanje digitalizacije v turizem, delo v recepcijah, v službah za odnose z javnostmi, zmeraj bolj pa tudi profili, ki jih potrebujejo velike turistične industrije za oskrbo potnikov na turističnih ladjah, na letališčih in v letalih.
Šole in gospodarstvo morajo sodelovati in se povezovati
Sonja Porekar Petelin meni, da morajo za uspešno zapolnitev potreb po kadru v gostinstvu šole in gospodarstvo sodelovati in se povezovati. "Šole se zavedamo, da gospodarstvo potrebuje visoko strokoven, prilagodljiv in obremenljiv kader. To moramo upoštevati in na potrebe trga ustrezno reagirati. Delodajalci pa morajo mladim zagotoviti kakovostno okolje za praktično usposabljanje in jih navdušiti za poklice, ki jih potrebujejo," je prepričana sogovornica. Dobra vzpodbuda so tudi štipendije, še pravi. Država trenutno ponuja štipendije za deficitarne poklice v gostinstvu tako v srednjem poklicnem kakor tudi v srednjem strokovnem izobraževanju. Prav tako štipendije ponujajo nekateri večji obrati. Manjši obrati štipendije in kasnejšo možnost zaposlitve načeloma ponudijo dijakom, s katerimi so zadovoljni, ko ti pri njih opravljajo praktično usposabljanje z delom.
In kje se večinoma zaposlujejo mladi gostinci? Ravnateljica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor Mojca Polak pojasnjuje, da si več kot 70 odstotkov njihovih diplomantov prvo zaposlitev najde v slovenskih podjetjih ali javnih zavodih. "Med študenti, ki se podajo na izmenjavo preko Erasmusa, se jih 30 odstotkov odloči, da podaljšajo počitniško delo v tuji destinaciji za čas trajanja študija, vendar so nato trajnejše zaposlitve na oddaljenih destinacijah manj običajne," navaja sogovornica.
Kljub povečanemu zanimanju za gostinske poklice in izboljšanju delovnih razmer pa mladi v gostinsko-turističnih poklicih vidijo tudi pomanjkljivosti. "Zagotovo mladi pogrešajo več fleksibilnosti pri dogovarjanju glede delovnega časa in delovnih razmer. Nekateri delodajalci so to že prepoznali kot prednost in ponujajo tri proste dneve (model 4+3). Prav tako nekatera podjetja načrtno krepijo dobro delovno klimo in si pri tem pomagajo s podporo sociologov in psihologov, ki jim pomagajo krepiti stimulativno delovno okolje z dobrimi medsebojnimi odnosi. Pri tem se vedno več pozornosti namenja področju zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, ki se odraža v zagotavljanju kakovostnih obrokov, udobne delovne uniforme, organizirane vadbe in drugih ugodnosti. Hkrati pa je sočasno nujno zagotavljati kritično maso sodelavcev, ki omogoča tekoče delo brez odvečnega stresa," še pravi Mojca Polak.
