Pred ogrevalno sezono se lastniki družinskih hiš in drugih objektov, ki morajo sami poskrbeti za ogrevanje svoje nepremičnine, pogosteje ozirajo v nebo - oziroma v zadnjih letih v pametni telefon z aplikacijo za vremensko napoved -, ali bo že treba zakuriti. Pa bi bilo bolje, da bi stopili v klet, kurilnico oziroma drug prostor, kjer stoji njihova kurilna naprava, in se zazrli v kotel, zalogovnik, hranilnik toplote in karkoli pač še uporabljajo, da je hiša pozimi topla. Ni namreč vseeno, kakšno napravo imamo doma, kako jo uporabljamo, čistimo in vzdržujemo.
Predvsem je morda dobro razmisliti, ali vaša kurilna naprava še izpolnjuje zahteve po učinkovitosti in varstvu okolja. S sodobno ogrevalno napravo je v primerjavi s starejšimi modeli ogrevanje učinkovitejše, je prepričan doc. dr. Ivan Kenda, neodvisni energetski svetovalec mreže Ensvet, ki deluje pri Ekoskladu. "Prva in najbolj pomembna prednost sodobnih kotlovskih naprav je v njihovih odličnih izkoristkih, kar pomeni precej manjšo rabo energenta in nižje stroške, povezane s tem. Starejši, visokotemperaturni kotli so imeli maksimalne izkoristke do 70 odstotkov, novi, nizkotemperaturni kotli pa dosegajo izkoristke tudi 95 odstotkov ali več, na primer pri zgorevanju s kondenzacijo. Delovna temperatura je bolj prilagodljiva, med 40 in 75 °C, kar je še posebno pomembno poleti, ko potrebujemo samo toplo sanitarno vodo," pojasnjuje Ivan Kenda. Tudi toplotne črpalke po njegovem mnenju bistveno izboljšajo energetsko učinkovitost ogrevalnega sistema. Pomembno pa je tudi, da so prezračevalne in ogrevalne naprave pravilno dimenzionirane.
K boljšemu izkoristku prispeva moderna izolacija
Poleg boljših izkoristkov k učinkovitejšemu delovanju ogrevalnega sistema prispeva tudi moderna izolacija, meni Kenda: "Dobro izoliran objekt potrebuje majhno napravo, ki je tišja, s pomočjo dobre regulacije pa se popolnoma prilagodi trenutnim (vremenskim) razmeram. Če ima naprava na razpolago tudi dovolj velik zalogovnik oziroma hranilnik toplote, se izkoristek lahko še izboljša." Poleg strukture in debeline izolacije pa je pomembna tudi kakovostna izvedba toplotnega ovoja stavbe, da se ne pojavljajo toplotni mostovi.
Kot tretji pomemben dejavnik, ki prispeva k boljšemu izkoristku ogrevanja, pa Ivan Kenda izpostavlja bivalne navade. Svetuje na primer, da naj bodo pri prezračevanju okna zaprta, sploh v pomladnih mesecih, ko lahko cvetni prah zamaši filtre prezračevalnih naprav. Tudi klasično prezračevanje naj bo t. i. kampanjsko, kar pomeni, da naredimo prepih za nekaj minut, ne da imamo ves dan odprta okna na nagib.
Kakšno je kakovostno kurivo?
Kot na vseh področjih življenja tudi pri ogrevanju velja, da je za učinkovitost ogrevalnega sistema pomembna tudi izbira kakovostnega kuriva. "Na večernih sprehodih pozimi velikokrat zaznamo, da se sosedi ogrevajo z gorivom, ki je lahko prevlažno, ima preveč smol ali pa v kuriščih sežigajo še kak drug, neustrezen material. Zato je v zraku veliko dima in prahu. Stopnja onesnaženja je večkrat presežena," razlaga sogovornik. Slabša kakovost kuriva se po njegovem mnenju kaže predvsem pri zgorevanju drv, peletov, lesnih sekancev. "V trgovinah je mogoče opaziti, da so vreče s peleti polne vode, opaziti je skladovnice drv in sekancev, ki nimajo ustrezne zaščite pred dežjem, ipd. Podobno je tudi pri avtomobilskih gorivih. Zato ni vse v najnižji ceni," opozarja Kenda.
Slaba kakovost kuriva pa ni edina napaka, ki jo lahko uporabniki delajo pri kurjenju. Kot meni Ivan Kenda, ljudje včasih tudi nepravilno uporabljajo napravo, sploh so pogoste napake pri stregi. "Morda vrsta in oblika goriva sploh nista primerni za določeno kurišče, naprave so lahko predimenzionirane ali poddimenzionirane, slabo očiščene in vzdrževane," našteva sogovornik. Za zakurjenje denimo priporoča drobne suhe trske in lesno volno. "Papir ni primeren. Čim prej je potrebno doseči visoko temperaturo zgorevanja. Potem se glede na potrebe naloži ustrezna količina drv," je konkreten strokovnjak.
Plamen naj bo čim svetlejši
Kako lahko uporabnik prepozna, da njegova ogrevalna naprava ne deluje optimalno in potrebuje pregled? Dr. Ivan Kenda pojasnjuje, da lahko včasih optimalnost zgorevanja ocenimo že na pogled. "Plamen naj bo čim svetlejši. Bolj ko je temno rdeč, slabše je zgorevanje lesa. Nastaja veliko saj in s tem povezanih strupenih plinov, na primer CO, dim je črn, v kurišču se nabirajo saje in smola, v dimniku katranske obloge, ki so nevarne v primeru dimniškega požara," razlaga sogovornik.
Redno čiščenje zagotavlja optimalno delovanje
Ker sogovornik omenja čiščenje in vzdrževanje ogrevalnih naprav, ga povprašamo še po tem, kako pogosto bi morali uporabniki poskrbeti za vzdrževanje in kaj to vključuje. Redno vzdrževanje ogrevalnih naprav naj se opravi vsaj enkrat letno, svetuje Kenda. "Ponavadi je to po kurilni sezoni. Očistiti je potrebno kurišče, dimovodne naprave, gorilnike, turbulatorje, izmenjevalnike, odstraniti morebitni kotlovec, preveriti parametre delovanja, po potrebi zamenjati kak del. Pri toplotnih črpalkah je potrebno pregledati filtre za vodo, količino hladiva, obtočnih črpalk in podobno," našteva sogovornik. Redno čiščenje po njegovih besedah zagotavlja, da naprava deluje optimalno. "Obloge, ki nastanejo v kurišču, preprečujejo boljši prestop pridobljene toplote na medij oziroma povečujejo izgube," razlaga Kenda.
Strokovnjak še priporoča, da pri uporabi ogrevalnih naprav dosledno upoštevamo navodila proizvajalca, saj lahko le tako izkoristimo optimalne možnosti, ki nam jih naprave omogočajo. "Največ težav povzroča tako imenovano domače znanje pri servisiranju naprav, s čimer se poveča število poškodb naprav, zato te ne dosegajo predpisanih izkoristkov oziroma delujejo slabše," opozarja Ivan Kenda.
