Kateri študijski program obiskujete v Sloveniji?
"Študiram mednarodno poslovanje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se izvaja v angleščini. Zanimivo je, da je skoraj petdeset odstotkov vpisanih na angleški program Slovencev, ostali so večinoma iz držav bivše Jugoslavije, poleg teh pa ni veliko študentov drugih narodnosti, morda še nekaj iz Ukrajine in Rusije."
Opišite svojo študijsko pot v ZDA. Iz katerega dela prihajate in kje ste študirali?
"Odrasel sem v zvezni državi Georgiji v mestu Macon. Kasneje sem se preselil v Vermont, kjer sem leto in pol študiral na kolidžu Middlebury. Kolidž, ki sem ga obiskoval, je bil izjemno zahteven, imel pa je tudi visoko omejitev vpisa. Kljub lepim izkušnjam sem prvič občutil domotožje, saj nikoli prej nisem živel tako daleč od doma. Odločil sem se, da bom zamenjal kolidž. Želel sem si študirati v zvezni državi, ki bi bila podobna domači Georgiji, hkrati pa sem bil odločen, da bom študij nadaljeval v novem kraju, saj sem si želel samostojnosti. Posledično sem se vpisal na univerzo Baylor v Teksasu in na poslovni šoli diplomiral s področja računovodstva."
Kdaj ste prvič slišali za Slovenijo?
"Težko z gotovostjo rečem, kdaj je bilo prvič, vendar vem, da sem moral v srednji šoli pri nekem predmetu poznati vse evropske države in njihova glavna mesta. Spomnim se, da sem takrat med učenjem naletel tudi na Slovenijo in njeno prestolnico. Smešno, vendar mislim, da sem kasneje še večkrat slišal za Slovenijo prav zaradi Luke Dončića in prve dame Melanie po Trumpovi izvolitvi za predsednika ZDA."
Kdaj ste prišli na idejo za nadaljevanje šolanja v Evropi in zakaj ste se odločili za študij v Sloveniji?
"Pozanimal sem se o več kot sto mestih in naredil izbor petih najljubših, in sicer Beograd, Dunaj, Budimpešta, Zagreb in Ljubljana. Obiskal sem vseh pet in Ljubljana mi je bila najbolj všeč. Na potovanje sem se odpravil oktobra 2023 in v naslednjih desetih mesecih sem iskal primerno fakulteto za opravljanje magistrskega programa. Zagreb, Budimpešto in Beograd sem prečrtal s seznama, saj so omogočali le enoletni program, jaz pa sem hotel dvoletnega, Dunaj pa mi ni bil tako pri srcu, zdel se mi je preveč turističen, predvsem pa drag. Zaradi spleta naključij sem se naposled odločil za študij v Ljubljani."
Katere pomisleke ste imeli pred študijem v novi državi?
"Predvsem ali bom spoznal ljudi in pridobil nova prijateljstva. Ko potuješ tako daleč od doma in ne poznaš nikogar v tuji državi, je kar težko. Drugo vprašanje, ki sem si ga zastavljal, je bilo, kako se bom znašel brez znanja slovenščine, ampak do sedaj ni bilo nobenih težav, saj velika večina Slovencev, ki sem jih spoznal, govori angleško zelo dobro."
Kako so bili videti vaši prvi tedni v Sloveniji?
"Prvi tedni so bili zanimivi, čas sem preživljal predvsem tako, da sem se poskušal privaditi na evropski način življenja oziroma na to, kar se Američanom zdi evropsko življenje. Rad sem se sprehajal po parku Tivoli, pil kavo ob Ljubljanici in se posvečal snemanju vsebin za svoj YouTube kanal. Prvi mesec se nisem prevažal z javnim transportom, ker nisem bil prepričan, kako ga uporabljati."
Katere kulturne razlike ste opazili med Američani in Slovenci?
"Predvsem sta me presenetili dve stvari. Rekel bi, da se na splošno Slovenci nekoliko manj radi izpostavljajo in večinoma niso tako glasni kot Američani. Druga lastnost, ki sem jo opazil, je, da ti navadno Slovenci zaupajo, dokler se jim ne izneveriš, medtem ko moraš Američanom dokazati, da si vreden zaupanja, in šele nato te resnično sprejmejo. To povezujem tudi s tem, da so ljudje v ZDA bolj sumničavi, zaradi pogostih prevar je potrebno biti previdnejši."
Kje študentje tekom šolanja običajno bivajo v ZDA?
"Po mojih izkušnjah večina študentov v ZDA biva v študentskih stanovanjih na kampusih, ki so podobni tukajšnjim študentskim domovom. Če je kolidž manjši, morda nekateri študentje stanujejo doma, vendar to ni tako tipično. V Sloveniji študentje pogosto stanujejo pri starših ali pa se vsaj za vikend vrnejo domov, kar je bistvena razlika s študentskim življenjem v ZDA. Če že kaj, je pri nas bolj običajno, da starši obiščejo svoje otroke."
Katere posebnosti ste opazili pri izvajanju programa na slovenski fakulteti?
"V ZDA je bolj običajno, da imaš določen predmet dvakrat na teden, ki traja približno uro in petnajst minut, ali pa trikrat tedensko po petdeset minut. Seveda se sestava pouka razlikuje glede na univerzo, ki jo obiskuješ. V mojem primeru šolanja je bil vsako uro seminar, ki ga je vodil profesor, torej sta bila seminar in praktični del združena. Ura pouka je pomenila usvajanje nove učne snovi in ne utrjevanja preteklih. Na zdajšnjem študiju v Sloveniji je seminarski del ločen od praktičnega, ki je namenjen zgolj utrjevanju. Še ena posebnost je, da sem moral na svojih dosedanjih šolah za pozitivno oceno doseči sedemdeset odstotkov za opravljen izpit, medtem ko je v Sloveniji običajno potrebnih petdeset odstotkov. Opažam tudi, da je pri mojem trenutnem študiju več skupinskega dela."
Ali vas kakšne značilnosti študentskega življenja v Sloveniji motijo in ste se nanje težko privadili?
"Morda je družabno življene študentov tukaj drugačno, kot sem ga vajen. Študentje v Sloveniji gredo za vikende domov, zato se druženja odvijajo med tednom. V ZDA študentje med vikendi ostajajo v študentskih stanovanjih, zato so zabave bolj pogoste konec tedna."
Kako je s študentskimi zaposlitvami v ZDA? Ali večina študentov ob šolanju opravlja študentsko delo?
"Ko sem študiral v Teksasu, sem opazil, da je manj študentov zaposlenih tekom šolskega leta, vendar trdo delajo med poletjem. V času študijskih obveznosti sem se tudi sam osredotočil na izobrazbo in družabno življenje, čez poletje pa sem ves čas delal v Alabami, da sem si prislužil denar za študijsko leto. Mislim, da je to praksa večine študentov v ZDA. Zagotovo pa jih je kar nekaj takšnih, ki imajo zaposlitve tudi med študijskimi obveznostmi, vendar ne bi rekel, da tako pogosto kot slovenski študentje."
Ste bili kot študent na kolidžih, ki ste jih obiskovali pred prihodom v Slovenijo, upravičeni do subvencionirane študentske prehrane?
"V ZDA imamo nekakšne študentske menze, vendar so večinoma namenjene mlajšim študentom. So pa na kampusih določene stavbe, ki vključujejo restavracije s hitro prehrano, vendar niso subvencionirane. Veliko študentov med poletjem dela predvsem zato, da si lahko privošči hrano in druge življenjske potrebščine tekom šolskega leta. Na splošno je tako, da za večino študentov v ZDA hrana predstavlja velik strošek in zelo sem srečen, da je v Sloveniji na voljo subvencionirana prehrana. Navdušen sem, da imam tukaj možnost za nižje plačilo jesti v zelo dobrih restavracijah z raznoliko prehrano."
Kaj najbolj pogrešate, ko ste v Sloveniji?
"Seveda pogrešam svojo družino in prijatelje, ki so nenadomestljivi. Pogrešam tudi reko, ob kateri rad ribarim. Tudi zato mi je Ljubljana tako pri srcu. Ljubljanica me spominja na dom, saj je ribarjenje ena izmed aktivnosti, ki jih imam najraje. Ste vedeli, da ima beseda 'barbecue' dva pomena? Ponekod v ZDA je 'barbecue' hrana, značilna za jug ZDA, denimo koruzni kruh, svinjska rebra, natrgana svinjina, drugje pa označuje druženje na pikniku. No, res pogrešam hrano te vrste."
Kateri so vaši najljubši kotički Ljubljane?
"Zagotovo park Tivoli, predvsem zato, ker je pri nas običajno, da se povsod prevažamo z avtomobilom, dolgi sprehodi pa niso v navadi. Torej se moraš do parka zapeljati, namesto da bi prišel peš. Včasih grem na kratek pohod do ljubljanskega gradu ali na Šmarno goro, rad obiščem tudi frančiškansko cerkev v centru mesta. Slovenija se mi zdi čudovita, rad imam tukajšnje ljudi in vsak dan se naučim česa novega o slovenski kulturi."




