V zadnjih letih se v Sloveniji krepi zanimanje za montažne hiše. Po podatkih proizvajalcev in nepremičninskih strokovnjakov je danes že vsaka peta novogradnja montažna, medtem ko je še pred desetletjem prevladovala skoraj izključno zidana gradnja. Vprašanje, ali izbrati tradicionalno izvedbo ali sodobno montažno hišo, je zato vse pogostejše med investitorji, ki želijo hitro, kakovostno in energetsko učinkovito rešitev. Obenem se na trgu ponuja tudi tretja rešitev – skeletna gradnja.
Vse ponujajo svoje prednosti in pasti – od hitrosti gradnje in stroškov do trajnosti in energijske učinkovitosti. Primerjava med njimi razkriva, katera rešitev se bolj prilega današnjim potrebam in življenjskemu slogu.
Zidana gradnja temelji na masivnem nosilnem ogrodju iz betona, opeke ali jekla. Gre za preverjen način, ki zagotavlja trdnost, stabilnost in dolgo življenjsko dobo hiše. Montažna gradnja pa poteka drugače. Posamezni elementi hiše so izdelani v tovarniških pogojih in nato pripeljani na gradbišče, kjer se sestavijo kot velika sestavljanka. Tak pristop omogoča hitro izvedbo – hiša je lahko postavljena v nekaj tednih.
Prednosti in razlike
Helena Kovač iz matične sekcije arhitektov pri ZAPS opaža, da postaja montažna gradnja vse bolj priljubljena, predvsem zaradi povečanega ozaveščanja o trajnostnih načelih bivanja, želje po varovanju okolja ter dejstva, da si ljudje želijo hitrejše gradnje. "Običajno se za montažno gradnjo odločajo investitorji, ki si želijo trajnostno zgrajene hiše, hitro in brezhibno izvedbo gradnje ter udobno in zdravo bivalno okolje, vendar pa nimajo želje ali časa za vključitev v organizacijske vidike gradnje. Montažna gradnja je praviloma hitrejša kot zidana," pojasni.
Čeprav montažna gradnja prinaša številne prednosti, se po besedah Kovačeve pokaže tudi njena omejitev pri trajnosti, saj je les kot osnovni material manj trpežen od opeke in betona, ki veljata za trdnejša in odpornejša. Stroški financiranja zidane hiše se lahko razporedijo bolj enakomerno skozi celoten projekt, ki sicer traja dalj časa kot pri montažni hiši. Investicija zidane gradnje poteka po fazah, medtem ko montažna gradnja zahteva višji enkratni finančni vložek.
Kovačeva ocenjuje, da če je stavba zgrajena skladno s sodobnimi standardi, ki zagotavljajo udobje bivanja, potem med montažno in zidano gradnjo z vidika kakovosti bivanja ni pomembnih razlik. "To pomeni, da bo treba pri montažni gradnji, zlasti kadar gre za več stanovanjskih enot, bistveno večjo pozornost posvetiti predvsem zaščiti pred požarom in hrupom."
Kdaj je način gradnje treba skrbno pretehtati?
Za tip montažne gradnje se, kot pravi Kovačeva, vedno odločijo investitorji, pri tem pa jim pooblaščeni arhitekti kot neodvisni strokovnjaki svetujejo in pomagajo pri izbiri najustreznejše rešitve. Nekateri arhitekturni biroji so danes že specializirani za projektiranje določenih tipov montažnih hiš, saj je pri izvedbenem projektiranju nujno poznati specifične detajle montažne gradnje. Odločitev za zidano ali montažno gradnjo pa je pogosto odvisna tudi od lokacije, kjer bo hiša umeščena.
"Če je montažna stavba predvidena na poplavnem območju, je potrebno odločitev za način gradnje skrbno pretehtati, četudi je pritličje umeščeno na varno višino," opozarja. Poleg lokacije pomembno vlogo igra tudi konfiguracija parcele. Pri nagnjenem terenu se pogosto zasnuje zidana klet, na katero se nato postavi montažna konstrukcija, kar pomeni kombinacijo obeh gradbenih sistemov. Največkrat pa je odločitev za montažno gradnjo povezana s časom, ki je na voljo za vselitev v novo hišo. Prihranek časa je namreč ena ključnih prednosti tega tipa gradnje, saj so dela opravljena hitreje kot pri zidani hiši, zato je vselitev možna bistveno prej. Nekateri investitorji, sicer v manjšem obsegu, pa se za montažno gradnjo odločijo tudi iz ekoloških razlogov, saj se zavedajo prednosti lesa kot naravnega materiala in njegovega manjšega vpliva na okolje.
Tretja izbira: skeletna gradnja
Poleg zidane in montažne izvedbe se investitorji včasih odločajo tudi za skeletno gradnjo. Ta temelji na nosilnem ogrodju iz betona, jekla ali lesa, medtem ko zidovi nimajo nosilne funkcije, temveč služijo kot zapolnitev konstrukcije. Prednost takšnega sistema je večja fleksibilnost pri zasnovi tlorisa, saj omogoča odprte prostore in velike steklene površine. Skeletna gradnja je tudi hitrejša od klasične zidane, a hkrati manj odvisna od tovarniško pripravljenih elementov kot montažna.
Med slabostmi strokovnjaki izpostavljajo nekoliko zahtevnejšo izvedbo detajlov in večjo potrebo po natančnem projektiranju, saj so morebitne napake v konstrukciji težje popravljive. V primerjavi z zidano gradnjo je skeletna konstrukcija praviloma lažja, zato je treba pri načrtovanju posebno pozornost nameniti potresni varnosti in zaščiti pred požarom.
Kaj pa zanimanje na trgu nepremičnin?
Ko razpravljamo o prednostih in slabostih različnih načinov gradnje, se logično zastavi vprašanje, kako se to odraža na nepremičninskem trgu. Kakšno je torej povpraševanje? Mojca Žižek Mesarec, vodja nepremičninske družbe Galea nepremičnine, pravi, da se montažne hiše danes vrednotijo povsem primerljivo z zidanimi, predvsem kadar gre za novejše objekte, zgrajene po sodobnih standardih. "Pri vrednotenju štejejo predvsem kakovost izvedbe, energetska učinkovitost, lokacija in vzdrževanost objekta. Dolgoletno prepričanje, da montažne hiše hitreje izgubijo vrednost, se danes kaže kot neutemeljeno – tehnološki napredek in sodobni materiali zagotavljajo trajnost in kakovost bivanja, ki je povsem primerljiva z zidano gradnjo," pojasnjuje.
V zadnjih letih opažajo postopno rast zanimanja za montažne hiše, zlasti pri mlajših kupcih, ki jih prepričata hitrejša gradnja in večja energetska učinkovitost. Povpraševanje po zidanih hišah pa ostaja nekoliko močnejše, saj jih starejša generacija še vedno dojema kot "bolj trdne" in trajnejše. Zidana gradnja je namreč globoko zasidrana v slovensko tradicijo.
Osebna izkušnja
Mojca Žižek Mesarec se je tudi sama odločila za montažno gradnjo, saj se zaveda kakovosti sodobnih montažnih sistemov in njihove največje prednosti – prihranka časa. "Čas je danes ena izmed najdragocenejših vrednot, in montažna gradnja omogoča, da se v svoj dom vseliš veliko hitreje," opozarja.
Ob tem dodaja, da se veliko ljudi še vedno opira na opeko z mislijo, da je "trdna in večna". A današnje montažne hiše so po njenem prepričanju prav tako trdne, še bolj energetsko učinkovite in pogosto ponujajo več udobja. "Radi se opiramo na tradicijo, kar je prav in lepo, a to je tudi tipično slovensko: včasih se preveč držimo preteklosti in spregledamo, da prihodnost že ponuja boljše rešitve. Kot rada rečem: opeka je bila trdna včeraj, danes pa je pametno graditi pametno. Montažna hiša ni kompromis, temveč korak naprej – v kakovosti, trajnosti in načinu življenja," zaključuje.
