Šaleška dolina najbrž ni na vrhu liste želja slovenskih turistov, kaj šele obiskovalcev od drugod. Precej po krivici, kajti to je edina slovenska regija, ki ponuja kar tri petzvezdična doživetja iz STO-jeve blagovne znamke Edinstvena doživetja Slovenije: Skrivnost potopljenih vasi, ki so jih zaradi rudarjenja zalila jezera v okolici Velenja, Polet v usnjarno Evrope, ki predstavlja nekoč najprestižnejšo evropsko usnjarno v Šoštanju, ter Velenjsko podzemlje, kulinarično doživetje 160 metrov pod zemljo. A tudi na svetlem in peš je mogoče v Šaleški dolini videti in doživeti nepričakovano veliko. O tem smo se jeseni prepričale tudi slovenske novinarke, ki nas je na obisk popeljala agencija MGM Media Optima.
Središče Šaleške doline je Velenje, eno najmlajših slovenskih mest, saj je praktično nastalo po drugi svetovni vojni zaradi potreb premogovnika. Ko se pripeljete v mesto, pogled skoraj samodejno uide proti zelenemu hribu streljaj od središča. Na njem stoji grad Velenje, na prvi pogled običajen srednjeveški grad, kakršnih je v Sloveniji precej. A beli zidovi skrivajo sobane, ki marsikoga presenetijo. V njih ni predstavljena le zgodovina ene stavbe, pač pa v gradu deluje eden najbolj raznolikih muzejev v državi, ki obiskovalce navdušuje z obsežnim naborom vsebin: od srednjega veka do Afrike, od rudarstva do sodobne umetnosti.
Grad Velenje je bil zgrajen sredi 13. stoletja, današnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju, ko so ga prezidali v renesančnem slogu. Stoletja je bil del fevdalne zgodovine Šaleške doline, po drugi svetovni vojni pa je dobil povsem novo vlogo. V njem je bil namreč 3. novembra 1957 ustanovljen Muzej slovenskih premogovnikov. To seveda ni naključje, saj je prav rudarstvo odločilno zaznamovalo razvoj Velenja in celotne doline. Z obnovo gradu se je začela tudi muzejska zgodba, ta pa se je z leti močno razmahnila.
Muzej z več obrazi pod eno streho
Današnji Muzej Velenje, nastal iz muzeja premogovništva, je vse prej kot dolgočasen. "Začeli smo kot tehniški muzej, ampak rudarstvo, če ni razstavljeno v avtentičnem okolju, je lahko malo dolgočasno. Tega so se zavedali že nekdanji zaposleni v muzeju in so začeli postopoma širiti zbirke," pove direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten. Na gradu je tako danes na ogled več stalnih razstav, ki obiskovalca vodijo skozi zelo različne svetove. "Predstavljamo denimo zgodovino gradu in srednji vek, pa rudarstvo in razvoj Velenja po drugi svetovni vojni, urejeni sta dve etnološki razstavi, in sicer primera trgovine in gostilne iz 30. let 20. stoletja. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi naravoslovne zbirke, povezane z najdbami mastodonta iz velenjskega rudnika, ki so pravkar znova aktualne, ker so nedavno v rudniku našli nove ostanke mastodontov," našteva Verbotnova.
Posebno mesto ima afriška zbirka Františka Foita, ki velja za največjo stalno zbirko afriških predmetov v Sloveniji in je za številne obiskovalce največje presenečenje ob obisku gradu. Razstavljene pa so tudi pomembne galerijske zbirke: dela lokalnega kiparja Cirila Cesarja ter zbirka sodobne slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja. Del te zbirke je nastajal ob podpori nekdanjega velenjskega industrijskega velikana Gorenja, danes pa jo upravlja Galerija Velenje in gostuje prav na gradu. Ta preplet lokalne zgodovine, industrije, umetnosti in svetovnih kultur je tisto, kar gradu daje poseben značaj. "Z mastodonti in z afriško zbirko vsekakor presegamo lokalno okolje. Galerijska zbirka pa je po moje tudi druga največja v Sloveniji za tisto v ljubljanski Moderni galeriji," meni Tanja Verboten.
Veliko brezplačnih vsebin
Večina obiskovalcev pride k njim iz radovednosti, še pravi direktorica: "Ko so ravno v dolini, vidijo grad in želijo pogledati, kaj je v njem. Po odzivih sodeč pa redki pričakujejo tako raznolik nabor vsebin." Obiskovalci tudi niso omejeni s sezono, temveč so razporejeni bolj ali manj čez vse leto. "Letno Muzej Velenje obišče okoli 50.000 ljudi, od tega je približno 13.000 plačljivih obiskov, ker imamo tudi kar precej brezplačnih dejavnosti, prihajajo pa iz kar 60 držav. Pomemben del obiskov predstavljajo pedagoški programi za šole in skupine, ki potekajo skozi vse leto," še pove Verbotnova.
Poleg velenjskega gradu muzej upravlja še vrsto drugih enot: Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, Kavčnikovo domačijo, Grilovo domačijo, Hišo mineralov, Fotografsko galerijo Bunker, Spominski center 91 ter več spominskih sob. S tem je muzej trdno vpet v celotno kulturno krajino Šaleške doline. V prihodnje pa se na gradu obetajo tudi novosti. V teku je projekt prenove grajske rondele, ki bo prinesel nove prostore za občasne razstave, pedagoške programe in tudi stalno razstavo o zgodovini gradu in njegovih prebivalcih.
Predstavljena tudi zgodovina Velenja
Ena od zbirk na gradu je posvečena zgodovini Velenja, ta je prikazana zelo interaktivno, s predmeti in fotografijami iz časa razcveta mesta. "V 50. letih je bilo Velenje zasnovano kot nekak sociološki eksperiment v praksi, v katerem so bili rudarji obravnavani zelo lepo," razlaga kustos Vinko Mihelak. Vodstvo premogovnika z direktorjem Nestlom Žgankom je verjelo, da si rudarji zaslužijo le najboljše: kakovostna stanovanja, vrhunsko arhitekturo in lepo bivalno okolje. Mesto je nastajalo brez varčevanja, z ambicijo ustvariti pravičnejšo in boljšo družbo, zato se ga je kmalu oprijel naziv "socialistični čudež". Mihelakovo vodenje ponuja pronicljiv vpogled v duha današnjega Velenja.
Kulturno dediščino zastopa tudi prenovljena Villa Bianca
Z gradu se spustimo v središče mesta in obiščemo zgodovinsko Vilo Bianca, kjer je sedež Zavoda za turizem Šaleške doline. Prenovljena vila, poimenovana po grofici Bianci Adamovich, je danes v lasti Mestne občine Velenje, v njej pa so turistično-informacijski center, razstavni in prireditveni prostori, butična trgovinica, degustacijski prostor in bistro. "Prostore tudi oddajamo v poslovne namene, tukaj so poroke in razni protokolarni dogodki, skratka, vila živi vse leto," pravi Tina Belina Kolenc iz Zavoda za turizem Šaleške doline. Zgradbo so med letoma 2001 in 2011 obnovili pa načrtih arhitekta Roka Polesa, v njej pa so ohranili vse, kar je bilo mogoče ohraniti: "Originalne so recimo opeke, le da so očiščene, popeskane in na novo sestavljene. Tudi tramovi so originalni, od zunaj pa je stavba z vseh strani ojačana," razlaga sogovornica. Zunanjost je ohranila nekdanjo podobo, v notranjosti pa je arhitekt kombiniral stare materiale in tehnike s sodobnimi, v glavnem steklom in jeklom. Vila Bianca je tako že sama po sebi vredna ogleda. Zavod za turizem Šaleške doline pa od tu povezuje kulturno dediščino, dogodke in sodobno turistično ponudbo, od muzejev in gradov do prireditev, doživetij in Velenjskega jezera. Vila Bianca tako deluje kot vstopna točka za raziskovanje doline, grad Velenje pa ostaja njen simbol.
