Na visokih pečinah, ki kot stebri štrlijo v nebo, v grški regiji Tesalija domujejo pravoslavni samostani, v katerih že 1000 let opravljajo verske obrede. Ti samostani so bili zgrajeni na skoraj nedostopnih vrhovih naravnih apnenčastih skal, nekateri so visoki tudi do 500 metrov.
Samostani se nahajajo v bližini mesta Kalambaka na severozahodnem delu tesalijske nižine, v bližini reke Penej in na vzhodnih pobočjih gorskega masiva Pind v osrednji Grčiji.
Kalambaka ima le 12 tisoč prebivalcev, a dolgo in bogato zgodovino, piše portal Punkufer.hr. Ostanki grškega templja so vključeni v najstarejšo cerkev, ki je bila zgrajena v 10. stoletju.
Med drugo svetovno vojno jo je nemška vojska med okupacijo Grčije požgala, po koncu vojne pa je bila obnovljena.
Od 24 zgrajenih samostanov jih je danes ohranjenih šest in so znani pod imenom Meteora ali Plavajoča skala. To so Veliki Meteoron, Varlam, Sveti Štefan, Sveta Trojica, Sveti Nikolaj Anapausas in Rousanou.
Njihovo edinstvenost in lepoto je prepoznal tudi UNESCO, ki jih je leta 1988 uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine.
Medtem ko so se menihi zbirali okoli skal že v 10. stoletju, je bil prvi in največji samostan Veliki Meteoron zgrajen 400 let kasneje. Vsak je imel eno ali dve cerkvi, prostore za menihe in refektorij.
Nekateri delujejo še danes, čeprav v njih ni več veliko redovnikov. Območje je med turisti in romarji postalo priljubljeno v šestdesetih letih 20. stoletja, ko so bile zgrajene ceste, ki vodijo v mesto.
Danes je do samostana mogoče priti po v skalo vklesanih stopnicah in mostovih, pred letom 1920 je bil vzpon do njega kar naporen podvig z lestvijo ali vrvjo.
