Če ste kdaj sanjali o potovanju "na konec sveta", je lahko samotni otok Tristan da Cunha prav to, kar iščete. Predstavljajte si prizor, v katerem pijete pivo v lokalu z imenom Albatros ob zvokih džuboksa na najbolj oddaljenem naseljenem otoku na Zemlji, v družbi lokalnih ribičev, britanskega duhovnika, škotskega zobozdravnika in ameriškega znanstvenika. Ne, to ni šala.
Lastnik lokala trdi, da se na otoku ni bati kriminala, tudi če se napiješ, ti nihče ne bo poskušal izmakniti denarnice iz žepa. Ta osamljeni košček zemlje, ki je videti, kot bi ga nekdo pozabil sredi Atlantskega oceana na 37° J zemljepisne širine in 12° Z zemljepisne dolžine, je uradno del Svete Helene, odvisnega ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je na otoku aktiviral vulkan, zaradi česar se je okoli sto prebivalcev večinoma preselilo v Veliko Britanijo, a so se pozneje vrnili. Danes jih tam živi okoli 250.
Med hribi in griči na ravnini leži prestolnica Edinburgh, znan tudi kot Edinburgh sedmerih morij. Otok dolguje svoje ime portugalskemu mornarju Tristãu da Cunhi, ki ga je poimenoval po sebi. Vrh Queen Mary je najvišji na otoku - visok je 2010 metrov, pozimi pa ga pobeli sneg, piše portal PunKufer.
Lokalno narečje zveni zanimivo, saj so besede nastale z mešanjem škotskega, britanskega, južnoafriškega, ameriškega, nizozemskega, italijanskega in irskega. Med angleščino in "tristancunskim" jezikom je toliko razlike kot med knjižno slovenščino in prekmurščino, vendar ni težav pri komunikaciji s tistimi turisti, ki znajo angleško.
Če se odločite za obisk otoka, boste potrebovali nekaj več dni dopusta, pa tudi živcev, saj potovanje traja in traja. Na otoku svetujejo, da začnete načrtovati potovanje že 365 dni pred želenim datumom. Ni dovolj, da se pojavite v Cape Townu in skočite na prvi trajekt. Najprej morate poslati prijavo po e-pošti in počakati na odobritev. Ladje, ki vozijo v Tristan da Cunha, sprejmejo 12 potnikov in plujejo le nekajkrat na mesec, zato so rezervirane mesece vnaprej.
Krepkih 2810 km dolga pot traja približno šest dni ali več, odvisno od vremena. Zato ni nič nenavadnega, da potniki odpovejo potovanje v zadnjem trenutku.
Nič nenavadnega ni, da se obiskovalci na otoku zadržujejo tudi po pol leta ali več, živijo v vaseh in dneve preživljajo v naravi in druženju z domačini. Glede na letni čas je mogoče opazovati različne živalske vrste, kot so obalni pingvini ali atlantski albatrosi, piše PunKufer.
Krompirja na Tristanu nikoli ne zmanjka. Domačini ga imajo za nekakšno zagotovilo za varnost in ga na različne načine jedo skoraj vsak dan. Gojijo ga v zemlji, obogateni z vulkanskimi ostanki, zdrobljenimi oklepi jastoga in ovčjo volno – vsak ima svoj skrivni postopek za največji in najlepši krompir.
Če se boste odločili za enega zadnjih osamljenih, a poseljenih otokov na svetu, potem boste uživali tudi v morskih specialitetah, ki jih boste zagotovo pogrešali, ko se boste vrnili na celino.
