Elektromobilnost in zeleni prehod

Promet je največji porabnik končne energije in eden večjih onesnaževalcev okolja, ki vpliva na vsakega posameznika. Nizka zasedenost vozil in visoka stopnja delovne migracije sta ključna dejavnika, ki uvrščata promet med največje onesnaževalce in povzročitelje podnebnih sprememb.

Povprečen Slovenec opravi 2,2 poti na dan, od tega več kot dve tretjini z osebnim avtomobilom, javni prevoz pa uporablja redko. Osebna mobilnost terja skoraj 17 odstotkov družinskega proračuna.

Promet kot glavna obremenitev okolja

Vpliv prometa je dvojen: neposredno onesnaževanje z delci in dušikovimi oksidi (vpliv na zdravje) ter emisije CO₂​ (podnebne spremembe). Slovenija je med najbolj motoriziranimi državami v EU, s skoraj 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Povprečna starost vozil presega enajst let, so energetsko neučinkovita in močno onesnažujejo.

Avtomobilski promet je izrazito neučinkovit, to potrjuje povprečna zasedenost avtomobilov: približno 1,5 osebe na vozilo. Vsakodnevno se v Ljubljano vozi okoli 150.000 delovnih migrantov in 50.000 v Maribor, večinoma po ena oseba v avtomobilu.

Fosilni avtomobili so energetsko potratni. Električni avtomobili porabijo približno petkrat manj energije za enako pot.

Povečanje zasedenosti avtomobilov na dve osebi/vozilo bi zmanjšalo prometno obremenitev za približno 33 odstotkov, kar poudarja nujnost spremembe potovalnih navad.

Trajnostni prehod v mobilnosti

Potencial prehoda na okolju prijazne oblike mobilnosti, kot so kolesarjenje, pešačenje in javni prevoz, je prešibek, da bi izničil trend naraščajočega prometa z osebnimi vozili. Ključno je bistveno zmanjšanje povprečne rabe energije in izpustov. To je mogoče z elektromobilnostjo in spremembo miselnosti. Delo od doma med covidom se je izkazalo za učinkovit ukrep razbremenitve prometa.

Najbolj učinkoviti rešitvi za zmanjšanje emisij sta zmanjšanje števila vozil na cestah in spodbuda učinkovite rabe:

• Aktivna mobilnost: hoja in kolesarjenje na krajše razdalje.

• Javni potniški promet: kakovostna in hitra povezava med mesti in znotraj njih. Med ključnimi ukrepi je brezplačen javni prevoz.

• Deljenje prevoza.

• Prehod na električna vozila.

Vloga električnih in alternativnih pogonov

Električna vozila (EV) imajo ključno vlogo pri doseganju ogljične nevtralnosti. Razvrščamo jih v baterijske (BEV), priključne hibride (PHEV) in blage hibride (HEV).

Hibridi so le kompromis. Čeprav so dražji od fosilnih in potratnejši od električnih, so priljubljeni pri neodločnih voznikih. Na prvi pogled so morda boljša izbira, ker omogočajo kratke vožnje na elektriko, vendar so zgolj potuha.

Med alternativnimi gorivi je v osebnem prometu elektrika edina primerna zamenjava. Vodik, biogoriva in biometan so eksotika, zemeljski in naftni plin pa sta fosilna energenta. Domneva, da bo zamenjava fosilnih goriv z biogorivi v motorjih z notranjim zgorevanjem (ICE) razbremenila okolje, je naivna. Učinek biogoriv je namreč le simbolen. Če bi ves slovenski cestni promet poganjala biogoriva, bi samo za njihovo pridelavo potrebovali sedemkratno skupno kmetijsko površino.

Dejstvo: Na enem hektaru zemljišča je možno pridelati biogorivo za en ICE-avtomobil. Sončna elektrarna na enaki površini bi proizvedla dovolj elektrike za 200 BEV-ov, pod njo pa bi bilo možno še kmetovati (agrovoltaika).

Ali potrebujemo jedrsko elektrarno za elektromobilnost?

Mala sončna elektrarna na nadstrešku nad parkirnim prostorom proizvede dovolj elektrike za osebni avtomobil. Naložba v sončno elektrarno in nadstrešek za samooskrbo se povrne prej kot v šestih letih, kar poveča odpornost proti podražitvam energentov.

Prepoved prodaje fosilnih avtomobilov po letu 2035 bo povečala rabo elektrike v prometu, vendar le minimalno. Trditev, da je nova jedrska elektrarna (JEK2) nujna, ni utemeljena. Odločitev za gradnjo jedrske elektrarne bi bila tvegana in ne bi bila ekonomsko upravičena naložba.

Trajnosten, zanesljiv in stroškovno dostopen pristop je razpršena proizvodnja iz OVE – zlasti sončnih elektrarn v kombinaciji s hranilniki. Koncept V2G (Vehicle-to-Grid) bo omogočal, da električni avtomobili ne bodo le porabniki, temveč bodo vračali elektriko v omrežje v času največje porabe, kar bo bistveno povečalo zanesljivost obratovanja omrežja.

Zakonodaja, spodbude in izzivi

Prehod na trajnostno mobilnost določata slovenska in evropska zakonodaja. Predvidena je prepoved prodaje avtomobilov na fosilna goriva po letu 2035. Avtomobilski proizvajalci se temu upirajo, ozaveščeni kupci pa so, podobno kot že na Norveškem, Danskem in Švedskem, prednosti BEV-a že prepoznali.

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zagotavlja Borzen spodbude za nakup BEV-a in za gradnjo polnilne infrastrukture (do 7200 evrov za nov BEV, do 3000 evrov za rabljen BEV in do 300 evrov za e-polnilnico).

Prodaja novih BEV-ov je še skromna. Kupci so tradicionalno konservativni in avto pogosto vidijo kot statusni simbol. Razlogi za neodločnost so:

• Višja nabavna cena BEV-ov (na nižje obratovalne stroške nihče ne pomisli).

• Mit o pomanjkanju polnilnic, čeprav je trikrat toliko javnih e-polnilnic (1500) kot bencinskih črpalk (500).

• Težave z namestitvijo e-polnilnic v starejših večstanovanjskih stavbah, to rešuje nova zakonodaja.

• Urbane legende o kratkotrajnosti baterij (pričakovana uporabna doba baterij je vsaj 20 let).

• Miti o škodljivosti e-avtomobilov (dokazano ima BEV manjši ogljični odtis od ICE-vozil, ta prednost pa se še poveča pri polnjenju z OVE).

Prihodnost mobilnosti je električna. Trajnostni energetski krog zahteva celovit pristop, ki združuje OVE, energetsko učinkovitost in mobilnost. Sončna elektrarna, baterijski hranilnik, e-polnilnica in e-avto so idealna kombinacija za razbremenitev omrežja in prehod na ogljično nevtralnost. Ključno je, da vozniki pridobijo zaupanje v elektromobilnost.