Sindikat upokojencev Slovenije je nedavno na Ptuju pripravil regijski posvet o dolgotrajni oskrbi na domu. Govorili so o pripravah na omenjene storitve, do katerih bodo od 1. julija upravičeni vsi, ki bodo za to izpolnjevali zakonske pogoje. Kot poudarjajo, se sindikatu in starejšim pri tem pojavlja še cela vrsta vprašanj.
V sindikatu, ki si je več kot 20 let prizadeval za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, menijo, da oskrba na domu sodi med najbolj pomembne pravice na področju dolgotrajne oskrbe. Zato so že aprila lani skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije organizirali posvet o izvajanju novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Na njem so izrazili bojazen, da priprave na izvajanje zakona v lokalnih skupnostih, ki so po zakonu nosilke izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, zaradi različnih vzrokov in nejasnih ter zapoznelih smernic države zamujajo. Le nekaj mesecev pred začetkom se javnost, opozarjajo v sindikatu, še vedno sooča z informacijami o slabi pripravljenosti na uvedbo storitve.
Kot so poudarili, se zavedajo težav, s katerimi se srečujejo v lokalnih skupnostih, pri čemer je največja pomanjkanje ustreznega kadra, med njimi pa zaznavajo še neustrezne rešitve na področju plač in delovnih razmer ter nejasnosti v zakonu o dolgotrajni oskrbi. "Zato si prizadevamo, da bi s skupnimi napori premagali ovire in ustvarili čim boljše možnosti za uvedbo dolgotrajne oskrbe na domu, na katero po naših podatkih komaj čaka preko 57.000 upravičencev, zlasti upokojencev in nasploh starejših," so predstavniki sindikata poudarili na ptujskem srečanju.
Tako kot je zapisano v pripomočku ministrstva za solidarno prihodnost, se tudi v sindikatu upokojencev zavedajo, da sistem dolgotrajne oskrbe, kot ga predvideva zakon, prinaša ogromne sistemske spremembe, kot tudi tega, da prilagajanje na takšne spremembe zahteva veliko potrpljenja in razumevanja vseh deležnikov.
Kljub temu po njihovih navedbah člane sindikata in starejše nasploh še posebno zanima, kako bodo potencialni uporabniki dolgotrajne oskrbe na domu seznanjeni s to možnostjo, kako so na uveljavitev storitev pripravljeni njeni potencialni izvajalci in ali bo večina izvajalcev javnih zavodov, ki tako ne bodo imeli pred očmi zgolj ustvarjanje dobička.
Zanima jih tudi, kdaj in kako se bodo potencialni uporabniki lahko prijavili za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ali bo pravica zagotovljena vsem upravičencem, ne glede na to, v kateri občini živijo, ter kako se bo povezovala socialnovarstvena pravica do pomoči na domu s pravico do dolgotrajne oskrbe.
Ob tem so tudi poudarili, da mnogim upravičencem določen obseg ur dolgotrajne oskrbe na domu ne bo zadostoval ali pa ne bodo dosegli vstopnega praga za dolgotrajno oskrbo na domu. Zato si bodo morali iskati še pomoč na domu, ki je sicer plačljiva socialnovarstvena storitev, cena pa se od občine do občine razlikuje.
