Paradižnik je osvojil srca Slovencev. Pogosto se uspešnost vrtičkarske sezone meri prav po tem, koliko paradižnika smo pridelali in kako dolgo smo ga še obirali. Mnogi se sprašujejo, kako ga negovati, kaj mu je treba dati, da bo ostal zdrav. Žal je odgovor nekoliko drugačen, kot ga pričakujete. Največ, kar lahko naredite, da bo paradižnik dolgo v jesen dajal pridelek, ste do zdaj že naredili. Nega čez poletje je odvisna od vremena. Pa vendarle nekaj malega lahko storimo.
Kaj smo letos najbrž že zamudili
Na prvem mestu je izbira lokacije. Paradižnik je rastlina sonca. Več ga bo imel, lažje bo kar sam poskrbel za svoje zdravje, to pa ne pomeni, da kolobar ni potreben. V Sloveniji kroži mnenje, da je lahko paradižnik več let na istem mestu, a to ne drži povsem. Res je, da nekaj let gre, potem pa se pričnejo različne težave. A nobene kolobar ne bo odpravil. Poleg lokacije je nujno, da je prostor tak, da bo paradižnik skupaj s svojimi sorodniki (paprika, jajčevec, krompir, andska jagoda) prišel na isto mesto vsako drugo leto. Gnojenje je naslednja težava, ki jo povzročimo sami. Paradižnik res potrebuje veliko hrane, saj je dolgo na vrtu, a pregnojene rastline bodo imele težave. Zato je potrebna zmernost. Gnoja damo do 2 l/m2. Še boljši je kompost, tega damo 10 do 12 l/m2, menim, da je bolje malo manj. Kupljena organska gnojila uporabimo po navodilih in niti peščice več. Gnojila lahko kombiniramo, vsakega damo le polovico odmerka.
Doma zanj kuhajte čaj iz cvetov ognjiča ali regrata
Brez vode ni pravilne prehrane
Če je bilo spomladi narejeno vse, kar paradižnik potrebuje, je čez poletje treba poskrbeti samo za pravilno oskrbo z vodo. Če imajo rastline ves čas na razpolago dovolj vode, bodo pravilno prehranjene, saj so organska gnojila počasi topna. Če je v tleh dovolj zraka (zračna, rahla tla) in vode, se hranila za rastline sproščajo vse leto. Dognojevanje ni potrebno, zlasti ne pred nastavkom plodov. Zalivanje s pripravki iz kopriv torej do avgusta čisto nič ne pripomore in ne pomaga rastlinam.
Če želite svojim rastlinam najboljše, jih boste namakali kapljično, to je s preluknjanimi ali poroznimi cevmi. Pogosto vprašanje je, ali naj položimo vsaki vrsti svojo cev ali zadošča ena cev za dve vrsti. Ker ne vemo, kakšno bo poletje, je bolje vsaki vrsti dati svojo cev. Odvisno je tudi od zemlje, v kateri pridelujete paradižnik. V peščenih zemljah se voda iz vira namakanja le malo širi levo ali desno, v težjih in humoznih zemljiščih pa v večini poletij ena cev zadošča. A če bodo vročinski valovi dolgi in pogosti, bodo imele rastline več težav. Namakamo po potrebi, a vedite, da potrebujejo rastline, višje od enega metra, okoli 20 l/m2 vode na dva do tri dni. Ponovno naj poudarim, da je veliko odvisno in od vremena in zemlje.
Vsaj plodovke zahtevajo tudi zastrta tla. Zastirka ne pomeni, da ne bo treba okopavati in pleti, to je samo dodatna nagrada za vaš trud, da ste zastirko položili. Pomembno je, da zastirka tla senči, s tem jih hladi. Korenine rastlin, tudi plodovk, ne marajo vroče, pregrete zemlje. Iz take se umaknejo tudi vsi mikroorganizmi in rastline ostanejo brez hrane. Zastirke ogromno pripomorejo tudi k zdravju in odpornosti rastlin. Iz prekritih tal voda manj izhlapeva, s tem poskrbimo, da je oskrbljenost rastlin z vodo enakomernejša in boljša. Pa še nekaj lahko naredimo za okolje, vedno bolj pomembno je namreč tudi varčevanje z vodo, ne samo z energijo. Smešno se sliši letos, tako je javno mnenje, da je vode dovolj. Pa je ni. Na peščenih zemljiščih Ptujskega polja, ponekod tudi Dravskega, je bilo namakanje vrtnin že potrebno. Še ena velika prednost zastrtih tal je, da zemljo obvarujemo pred zabijanjem težkih dežnih kapelj v poletnih nevihtah. Pod prekritimi tlemi je zemlja ves čas rahla, mikroorganizmi se ves čas razmnožujejo in pomagajo paradižniku do hranil in tudi vode. Če ne želite zastrtih tal, je potrebno veliko več zalivanja in rahljanja zemlje po vsaki nevihti. Namesto zastirke lahko uporabite rastline, posejete lahko baziliko, solato ali novozelandsko špinačo. Da so le tla prekrita in hladna. A vode bo potem potrebno več.
Treba je odstranjevati zalistnike
Pa še eno zelo pomembno opravilo imate v nasadu paradižnika. To je odstranjevanje zalistnikov. Zalistniki kradejo hranila glavnemu poganjku. Koreninski sistemi navadnih sadik niso dovolj močni, da bi prehranili tako košato rastlino. V primernem vremenu ni večjih posledic, ko pa vreme ne pomaga rastlinam, ko je premokro ali prehladno, lahko energija, ki jo prihranimo rastlinam s tem, da nima teh tatov hrane, reši posevek. Da ne govorim o tem, da je v skupaj zvezanih rastlinah z več vrhovi tudi ogromno vlage in s tem možnosti za razmnoževanje glivic.
Cepljenke vzgojimo na tri vrhe, vsakemu damo svojo oporo. Te vrhove prav tako vzdržujemo brez zalistnikov, dokler je mogoče, dokler sežemo do njih.
Hranila s škropljenjem
Poleti je rastlinam treba dodajati hranila samo preko listov. Ko je vroče, hranil ne dodajte v tla, ne zalivajte z njimi, saj ne bodo učinkovala, delujejo lahko ravno obratno, rastlinam povzročajo še dodaten stres. Zato je v poletni vročini treba hranila dodajati s škropljenjem. Najbolj potreben je kalcij, zlasti če nimate uravnoteženega namakanja in je preskrba z vodo neenakomerna, odvisna samo od vremena. Tedaj je bolje, da sploh ne zalivate, saj bodo korenine ves čas navajene iskati vodo v globinah. Kalcij v mleku, razredčeno 1:1, lahko škropite po listih vse od nastavka prvih cvetov. Veliko ga je tudi v koprivah, z njimi pa škropimo, ne zalivamo. Tudi pripravki z morskimi algami vsebujejo veliko kalcija, običajno tudi kalija in magnezija. To so listna gnojila, ki jih priporočam vrtičkarjem.
Za večjo odpornost, posebno v vremenu, kot je zdaj, svetujem uporabo rastlinskih izvlečkov iz trgovin, precej jih je na razpolago. Doma pa lahko skuhate čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Regrat je v celoti zdravilen, zato lahko sproti nabirate dele rastlin, dodate pa jim posušene cvetove, če ste bili pridni ob cvetenju. Tudi njivska preslica ima veliko koristnih sestavin, prav tako čaj iz kamilice, ki sedaj lepo cveti. Pripravke na osnovi morskih alg, aminokislin in rastlinske biostimulatorje je dobro uporabiti vsaj pred vsako napovedano močno spremembo vremena in po njej. Kamilice, preslico, timijanov čaj pa še nekaj primernih zelišč bi se našlo uporabite pred dežjem in po njem.
Če rastline poškoduje toča, jih pojdite, takoj ko je to izvedljivo, poškropit z algami, rastlinskimi izvlečki ali ognjičevim pripravkom, šele čez dan ali dva pa z ustreznimi sredstvi za varstvo rastlin - baker, preslica, žajbelj, rman, bezeg. Če so bile rastline pred ujmo v dobrem stanju, si zelo hitro opomorejo.
