Kakav in čokolada sta bila v Evropi popolna neznanka vse do 16. stoletja, ko je Krištof Kolumb s četrte plovbe v Ameriko prinesel zrna kakava. A španski dvor je napitek vzljubil šele, ko so originalnemu azteškemu dodali žlico sladkorja. In v naslednjih stotih letih se je previdno spogledovanje spremenilo v množično odvisnost. Danes namreč kakav uporabljamo na 1tisoč in en način in po vsem svetu tako porabimo kar tri milijone ton, največ v obliki čokolade in kakavovih napitkov.
Čokolada in akne
Znanstveniki so dokazali, da ni povezave med čokolado in aknami. Flavonoidi v kakavu in čokoladi v resnici njen videz celo izboljšujejo. Vendar pazljivo: količina sladkorja v mlečnih čokoladah na kožo nima najboljšega učinka. In ne slepimo se več: bela čokolada sploh ni čokolada. V njej namreč ni niti zrnca kakava!
V številkah
83.000,000.000 dolarjev letno predstavlja svetovno poslovanje s čokolado, zatrjujejo iz podjetja MarketsandMarkets, kar je po podatkih Svetovne banke vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) več kot 130 držav na svetu. Evropejci je pojemo skoraj polovico, povprečen Britanec, Švicar in Nemec okoli 24 kilogramov letno. Afrika proizvede več kot 75 odstotkov svetovnega kakava, Slonokoščena obala več kot 35. In tri četrtine vsega kakava prihaja iz Zahodne Afrike, čeprav celotna afriška celina ob tem predstavlja le okoli tri odstotke porabe. Tudi v Aziji čokolada ni bila tradicionalno sladka izbira in Indijci je pojedo le 165 gramov letno ter Kitajci 99.
