Beltinska občina gradi povezavo med industrijsko cono pri nekdanji čistilni napravi, ki leži jugovzhodno od Beltincev, in magistralno cesto G1-3 med Beltinci in Odranci. Do avgusta bo podjetje Zidarstvo Maučec dokončalo prvi sklop gradbenih del, ta pa zajemajo gradnjo mostu čez potok Črnec, zavijalna pasova proti Beltincem in Odrancem ter premaknitev kolesarske steze. Septembra ali oktobra bo občina objavila javni razpis še za asfaltiranje preostalega odseka ceste. Vrednost zdajšnjih gradbenih del je 194 tisoč evrov (z davkom 233 tisoč evrov), občina pa je nepovratna in povratna sredstva za naložbo pridobila po zakonu o financiranju občin.
Jugovzhodna obvoznica za Beltince
"Ta cesta je bila načrtovana že dolgo, letos pa smo se odločili za naložbo, ker se je oglasilo več potencialnih vlagateljev, ki iščejo prostor za postavitev svojih novih proizvodnih objektov," je povedal beltinski župan Milan Kerman. Zaradi povezave bo namreč industrijska cona veliko bolj privlačna za vlagatelje, saj je zdaj mogoče dostopati do nje le po ozki cesti skozi naselje, ki je tudi neprimerna za večje tovore. O konkretnih imenih morebitnih vlagateljev Kerman še ne želi govoriti, pričakujejo pa domače podjetnike, ki potrebujejo prostor za širitev dejavnosti, kakor tudi od drugod. Poudarja pa še, da četudi teh ne bo k njim, vložek v cesto ne bo zapravljen denar. "Ta cesta bo jugovzhodna obvoznica Beltincev, po kateri bo tudi veliko lažji dostop do zbirnega centra komunalnih odpadkov, ki je na tej lokaciji, in do kmetijskih zemljišč s težko kmetijsko mehanizacijo na območju Melincev," pojasni Kerman.
Pod šest evrov za kvadratni meter
Beltinska industrijska cona, ki je v lasti občine, obsega 14 hektarjev. Lokalna skupnost se je odločila, da bo v prvem delu namenjena industrijski dejavnosti in v drugem, ki je bližje stanovanjskim hišam, mirni podjetniški oziroma storitveni dejavnosti. Industrijsko cono so lani in predlani opremili s transformatorjem, telekomunikacijsko povezavo in plinovodom, urejena pa sta tudi kanalizacija in vodovod. V njej namreč od lani že posluje podjetje BJB, strojno ključavničarstvo Janeza Balažica, ki je tu postavilo prvo proizvodno halo in prav tako potrebuje boljšo povezavo za večji transport.
Prednosti njihove industrijske cone so, našteva Kerman, dober dostop do avtoceste in železnice, ugodna cena zemljišč, ki je pod šest evrov za kvadratni meter, komunalni prispevek je v skladu z akti lokalne skupnosti odmerjen od tlorisa zgradbe in ne celotne parcele, vlagatelj pa ga lahko plača v več obrokih, prav tako mu ni treba plačati prispevka za spremembo namembnosti zemljišča. "Vsak vlagatelj bo pri nas našel ustrezen odziv." V beltinski občini posluje približno 200 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo od 450 do 500 ljudi, večinoma domačinov. Med večjimi zaposlovalci so Panvita, Lek Veterina, Pomgrad z betonarno, Cestno podjetje, Beltinka, Aluvar Gančani, Klima Forjan Melinci, Polaganje železne konstrukcije - Lilijana Sreš, Bratonci, in Zidarstvo Maučec.
Dve coni v zasebni lasti
V Beltincih sta ob občinski še dve industrijski coni v zasebni lasti, in sicer poslovna cona Granar, ki je v lasti podjetja Pomgrad, ter približno 50 hektarjev veliko območje ob železniški progi in avtocestnem priključku v Lipovcih, katerega lastnica je Luka Koper oziroma povezane družbe. Območje Granar se postopoma polni, usoda poslovne cone v Lipovcih pa je zelo odvisna od tega, ali bo vlada v njej videla območje, primerno za vzpostavitev logističnega centra. Gre namreč za strateško točko med Barcelono in Kijevom ter križišče zaradi iste oddaljenosti od Ljubljane, Zagreba, Dunaja, Bratislave in Budimpešte. "Ta geostrateška točka bi lahko regiji dala dodatni zagon. Še vedno trdim, da je Prekmurje upravičeno do tega, da se tu vzpostavi kopenski terminal," ugotavlja Kerman.
