V zadnjih letih se je zanimanje za domače sončne elektrarne v Sloveniji močno povečalo. Ta ob letošnjih spremembah v zakonodaji in obračunavanju električne energije in omrežninah, se mnogi sprašujejo, ali je naložba v sončno elektrarno še vedno smiselna. Analiza trenutnega stanja kaže, da je odgovor pritrdilen – ob upoštevanju določenih dejavnikov.
Se pa velja že v izhodišču zavedati, da je postavitev sončne elektrarne resen projekt, neprimerljiv z nakupom posameznega izdelka. Postavitev sončne elektrarne namreč zahteva temeljito načrtovanje in preverjanje različnih dejavnikov. Pred začetkom projekta je ključno, da se seznanite z vsemi potrebnimi informacijami, da bo vaša investicija učinkovita in dolgoročno donosna.
Prvi korak naj bo analiza porabe električne energije.
Preverite račune za elektriko za zadnjih 12 mesecev in ocenite morebitne prihodnje spremembe v porabi, kot so nakup električnega vozila ali namestitev toplotne črpalke.
Ta analiza vam bo pomagala določiti optimalno velikost elektrarne, ki bo zadovoljila vaše potrebe. Malce rezerve ne škodi, nič pa ne bo narobe, če bo elektrarna pokrivala zgolj (večji) del potreb po električni energiji – manko od sonca »podarjene« elektrike boste pač preprosto doplačali.
V Sloveniji še vedno velja, da sončne elektrarne sodijo na strehe objektov (tudi pomožnih), zato preverite, ali je vaša streha primerna za namestitev sončnih panelov. Pomembni dejavniki so orientacija strehe (idealna je streha, obrnjena proti jugu, z naklonom med 30° in 45°), senčenje (morebitni dimniki, drevesa) ter stanje kritine in ostrešja. Zavedati se morate, da namestitev sončnih panelov in pripadajoče konstrukcije pomeni dodatno obremenitev za streho. Zato je nujno preveriti statiko objekta, saj skupna dodatna teža lahko znaša od 15 do 30 kilogramov na kvadratni meter – če ni očitno, da bo obstoječa konstrukcija kos dodatni teži, se posvetujte s strokovnjakom (za statiko).
Naslednji korak, ki lahko odloča o tem, ali boste pristali med proizvajalci električne energije ali ne, je pridobitev številnih dovoljenj in soglasij. Za postavitev sončne elektrarne, ki bo delovala v shemi neto meritev in oddajala presežno elektriko v omrežje, je treba pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. V večini primerov gradbeno dovoljenje ni potrebno, razen če gre za večje elektrarne ali prostostoječe objekte. V kolikor sončne elektrarne ne boste postavljali v lastni režiji, vam bo že izvajalec pomagal pridobiti (in oddati) ustrezno dokumentacijo. Ko smo že pri izvajalcih: izbira izkušenega in zanesljivega izvajalca je ključna za kakovostno postavitev sončne elektrarne. Preverite reference, mnenja prejšnjih strank in ponudbo.
Pomembno je, da izvajalec nudi celovito storitev, ki vključuje svetovanje, ureditev dokumentacije, montažo, zavarovanje in servis.
Kljub laičnemu prepričanju, da se samooskrbna sončna elektrarna danes ne izplača (več), predvsem kot posledica nenehnih sprememb pravil, subvencij in omrežnin na državni ravni, to ne drži. Kot ugotavljajo na portalu Varčujem z energijo, se ob rastočih cenah elektrike in ponovnem povečanju subvencij naložba v sončno elektrarno v kombinaciji s hranilnikom električne energije lahko povrne celo hitreje kot v preteklosti.
To so njihovi ključni argumenti in izračuni: v letu 2023 je bila cena za kilovat inštalirane moči sončne elektrarne ocenjena na približno 1.400 evrov, lani pa se znižala na 1.000 evrov. Nadaljnji upad statistika beleži tudi v letos: danes se cena giblje med 800 in 900 evri na kilovat inštalirane moči. Ta trend zniževanja cen pomembno vpliva na povečanje rentabilnosti naložb v sončne elektrarne.
Poudarek na hranilnikih
Z ukinitvijo sistema letnih neto meritev (t. i. net metering) in uvedbo mesečnega obračunavanja se je spremenil način, kako se vrednoti proizvedena in porabljena elektrika. Po novem se za vso iz omrežja prejeto elektriko plača trošarina, kar pomeni, da je cilj uporabnikov porabiti čim več energije takrat, ko jo sončna elektrarna proizvaja. V tem kontekstu postajajo baterijski hranilniki ključni, saj omogočajo shranjevanje presežkov energije za uporabo v času, ko sonce ne sije.
Seveda imajo lahko hranilniki poleg povečanja samooskrbe in nižanja stroškov energije tudi vlogo rezervnega napajanja v primeru izpada električne energije – takrat so naravnost neprecenljivi. Pri načrtovanju in izbiri hranilnika je pomembno upoštevati tako zmogljivost kot vrsto hranilnika ter pripravljenost na prihodnost (beri: možnost nadgradnje). A pojdimo lepo po vrsti. Velikost hranilnika določite glede na letno porabo električne energije in moč sončne elektrarne. Čez palec pa lahko ciljate na dvakratnik ali celo trikratnik velikosti glede na moč sončne elektrarne, če imate večji del porabe v večernem ali nočnem času.
Primer: za letno porabo okoli 10.000 kWh in sončno elektrarno moči 10 kW je priporočljiv hranilnik kapacitete 15 do 20 kWh (ali pa 30 kWh za zahtevnejša okolja).
Včasih so morali biti kupci zelo pozorni še na vrsto celic v hranilnikih, danes pa se pretežno uporabljajo baterije vrste LiFePO4, ki jih krasita dolga življenjska doba in varnost. V kolikor nakup hranilnika električne energije opravljate v lastni režiji, bodite pozorni predvsem na združljivost z obstoječim sistemom – oziroma razsmernikom (inverterjem). Za »sodelovanje« sončne elektrarne in hranilnika namreč potrebujete t. i. hibridni razsmernik, pri čemer v njegovih tehničnih podatkih preverite, katere baterijske sisteme podpira.
Za optimalno delovanje hranilnika upoštevajte tudi naslednje nasvete: optimizirajte porabo ter shranjeno energijo porabljajte v času višjih tarif in zmanjšajte porabo iz omrežja.
Hranilnik je odlična rešitev za doseganje nizkih stroškov omrežnin, saj ga lahko nastavite, da »reže špice« ob višji porabi energije in vam tako pomaga dosegati nizke vrednosti omrežnin po posameznih časovnih blokih.
Redno preverjajte stanje napolnjenosti in delovanje sistema preko aplikacij ali nadzornih sistemov. Tudi pravilno polnjenje je zelo pomembno – ko ni sonca (ali če ga je premalo), nastavite sistem tako, da se hranilnik polni v času nižjih tarif in prazni v času višjih. Čeprav hranilniki ne zahtevajo (veliko) vzdrževanja, je priporočljivo redno preverjanje sistema in po potrebi čiščenje komponent.
Balkonske sončne elektrarneKaj pa če bi začeli »po malem«? Tudi počasi se daleč pride. Nimate na voljo strehe ali pa nanjo namenoma ne želite namestiti sončnih panelov? Poglejte v smeri t. i. balkonske sončne elektrarne. Kaj sploh je balkonska sončna elektrarna? Gre za majhen fotovoltaični sistem, zasnovan za enostavno namestitev na balkon, teraso ali fasado. Tipično je sestavljena iz enega ali dveh sončnih panelov, mikro razmernika in priključnega kabla, ki se enostavno poveže v obstoječo električno napeljavo v stanovanju. Moč balkonske sončne elektrarne običajno ne presega 600 W ali 800 W, kar uporabnikom omogoča priklop brez posebnih soglasij ali dovoljenj – le »priglasiti« jo je potrebno lokalnemu distributerju električne energije. In to je vsa »birokracija«. Prednosti balkonskih sončnih elektrarn je sicer več. Glavni sta enostavna namestitev in uporaba. Namestitev balkonske sončne elektrarne je resnično preprosta in ne zahteva večjih gradbenih posegov. Uporabnik lahko sistem namesti sam ali s pomočjo strokovnjaka, pri čemer velja pozornost nameniti ustrezni orientaciji sončnih panelov za optimalno izkoriščanje sončne svetlobe – najboljši legi sta jug in zahod. Se balkonska sončna elektrarna splača? Ta izračun morate opraviti sami, a vedno bolj dostopni sončni paneli in mikroinverterji ob zadnjih podražitvah električne energije relativno hitro pokrijejo naložbo. Pri tem se morate zavedati, da balkonska sončna elektrarna večinoma lahko le pokrije del dnevnih potreb po električni energiji, s čimer neposredno zniža mesečne račune. Po nekaterih ocenah lahko povprečna balkonska elektrarna z močjo 300 do 800 W zniža račun za elektriko za 10 do 30 %, odvisno od orientacije in količine sončne svetlobe – ter seveda dnevnih potreb po elektriki. A ker v praktično vsakem gospodinjstvu v času dnevne svetlobe delujejo hladilnik, kuhališče, televizor, računalnik in še marsikatera druga naprava, je verjetnost, da se bo proizvedena elektrika sproti porabljala, precej visoka. Za še večjo energetsko neodvisnost lahko balkonsko sončno elektrarno nadgradite s hranilnikom električne energije (baterijo). Ta omogoča shranjevanje presežkov proizvedene energije, ki jo lahko uporabite v času, ko sonce ne sije. A to že potegne s seboj višjo naložbo, saj so t. i. hibridni razsmerniki dražji, baterije pa tudi ne prav poceni. Lahko pa na ta način pridobite t. i. otočno delovanje, kar pomeni, da lahko vaše gospodinjstvo deluje neodvisno od javnega omrežja. |
Subvencije (o)lajšajo odločitev
V letošnjem letu so subvencije za sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom dosegle rekordne višine. Za 1 kW inštalirane moči je mogoče pridobiti do 675 evrov subvencije oziroma do 40 % stroškov naložbe. To pomeni, da je skupni strošek za sistem s sončno elektrarno in hranilnikom občutno nižji kot v preteklih letih.
Subvencije so sicer na voljo tudi za klasične postavitve sončnih elektrarn, a se je znesek podpore na nameščen kWp sončnih panelov močno znižal (na 250 evrov za 1 kW inštalirane moči, vendar največ 25 % stroškov naložbe), da se skoraj vsem investitorjem splača odločiti za sistem z baterijo, saj je doplačilo minimalno ali pa ga sploh ni.
Kljub spremembam v obračunavanju električne energije ostaja povračilna doba naložbe v sončno elektrarno primerljiva s preteklimi leti.
V povprečju se investitorjem naložba povrne v 7 do 10 letih, odvisno od velikosti sistema, porabe električne energije in učinkovitosti izrabe proizvedene energije. Večji porabniki, predvsem veččlanska gospodinjstva s toplotnimi črpalkami in (več) električnimi vozili in drugimi večjimi porabniki elektrike, bodo povračilo naložbe dosegli prej, nekateri že po treh ali štirih letih.
Naložba v domačo sončno elektrarno kljub spremembam v zakonodaji in obračunavanju električne energije ostaja smiselna in finančno upravičena. Ključni dejavniki, ki vplivajo na donosnost naložbe, so velikost sistema, uporaba baterijskega hranilnika, optimizacija porabe energije in razpoložljive subvencije. Z upoštevanjem teh dejavnikov lahko gospodinjstva dosežejo pomembne prihranke – in povečajo svojo energetsko neodvisnost. Elektrika, ki »raste« na strehi, je pač najboljša elektrika.
